Klasična gradnja zlasti v mestih odvzame naravi veliko zelenih površin, vendar pa ji lahko delček zelenja povrnemo z ozelenitvijo streh in tako izboljšamo mikroklimatske razmere v okolju.

O veličastnih zelenih vrtovih na strehah obstajajo zapisi še iz antične Grčije, Rima in dežel Daljnega vzhoda, prav ti so navdihnili botanike in arhitekte sodobnega časa, ki so v ozelenjenih strehah združili znanje in pozitiven odnos do narave ter ponudili odlično rešitev za urbana naselja, v katerih manjka zelenic in parkov. V Nemčiji je danes že dobrih 10 odstotkov ozelenjenih ravnih streh, največ prav v mestih in strnjenih naseljih, kjer takšne strehe delujejo kot balzam za dušo in pljuča. Kdo pa se odloča za ozelenitev streh pri nas?

"Ozelenjena" podjetja in tudi hišeœ

Za zelene strehe so se v Sloveniji sprva odločala predvsem podjetja, ki so prisegala na okolju prijazno gradnjo, kot so razni velnesi in hoteli. V Ljubljani obstaja tudi že večji skladiščni objekt, katerega umestitev v prostor je zahtevala zeleno streho, saj bi s klasično izvedbo okolici odvzeli velik del zelenih površin, razlaga Janez Podobnikarœ iz podjetja Fragmat TIM. Čedalje več zelenih streh se vgradi tudi na stanovanjske hiše in razne nadstreške za osebne avtomobile. Navsezadnje prinašajo zelene strehe številne prednosti, saj zmanjšajo temperaturo v bližnji okolici, zaradi česar v notranje prostore poleti ne seva tako močna toplota z razbeljenih teras. Poleg tega zeleni del ugodno vpliva na počutje, saj ohranja površine bolj hladne in obenem prestreza onesnažen zrak iz okolice.

Naklon strehe in izolacijaœ

Glede na naklon ločimo zelene strehe na ravne ali poševne. Poševne strehe je mogoče ozeleniti do naklona 35 stopinj, s posebno tehnologijo tudi do 45 stopinj. Med ravne strehe prištevamo strehe z naklonom od 2 do 15 stopinj. Prav vsako streho je treba primerno pripraviti na ozelenjevanje in jo izolirati.

"Pri ravnih strehah so ključni pravilno vgrajeni sloji, najpogostejša ozelenitev je ekstenzivna z manj zahtevnimi rastlinami, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja. Potek slojev si sledi takole: toplotna izolacija (EPS 100 min., 20 cm po PURES 2010), dvoslojna hidroizolacija, ki že vsebuje protikoreninsko zaščito npr. po standardu FLL, ločilni sloj PE-folije, sledi sloj, ki ima funkcijo drenaže in zadrževanja vode (npr. filc, 500 g/m2), mešanica pripravljenega substrata, 8 do 15 centimetrov (drobljena opeka, humus, dodatki mineralov ...), in sloj ozelenitve," pojasnjujejo pri Fragmatu.

Stare streheœ

Tudi staro ravno streho lahko preuredimo v zeleno streho. Najprej jo moramo preplastiti s protikoreninsko hidroizolacijo, ki mora biti kompatibilna s starimi sloji. Še preden pa se lotimo del, je nujno, da pridobimo statično presojo in se pozanimamo, kakšno obremenitev taka streha še dovoljuje. Nadalje moramo biti pozorni na dovoljene višine novih slojev, letno vzdrževanje, odtoke ...

Tri vrste ozelenitveœ

Tadej Ian œiz podjetja Aurig, kjer se ukvarjajo z ozelenjevanjem streh, poudarja, da obstajajo tri vrste ozelenitev:

• intenzivnaœ (ta vključuje drevesa in grmovnice, ki potrebujejo 30 do 50 centimetrov ali več rastlinskega substrata),
• polintenzivnaœ (s približno 25 centimetrov substrata, na takšni strehi rastejo trave) in
• ekstenzivnaœ ozelenitev (3 do 8 centimetrov substrata), za katero so pri nas najprimernejše homulice, netreski, timijani in še nekatere nizkorastoče trajnice, ki dobro uspevajo v naših klimatskih razmerah.

Oba sogovornika ugotavljata, da je v Sloveniji najbolj priljubljena ekstenzivna ozelenitev, ki je hkrati tudi cenovno najbolj ugodna. Sicer pa se pri nas uporabljajo vse tri oblike ozelenitev. Na pravilno izvedene strehe lahko posadimo pester nabor rastlin, izjema so le visoka drevesa in rastline s svedrastimi koreninami, kot sta figa in bambus, ki lahko prej ko slej prebodejo hidroizolacijo. Pa tudi mahovi in lišaji pri nas na strehah ne uspevajo, to so rastline, ki sodijo bolj v severno Evropo. S pravim izborom rastlin za ekstenzivno ozelenitev dosežemo privlačno menjavo barv glede na letne čase in cvetenje, na strehi se tvori zanimiva pisana rastlinska preproga, ki v povprečju zraste do višine 15 centimetrov.

Ozelenitev s potaknjenciœ

Na vprašanje, ali se bolje obnese ozelenitev s polaganjem vegetacijske preproge v rolah ali ročno sajenje sadik, so nam pri Aurigu nakazali tretjo rešitev. Pri vegetacijskih preprogah se namreč lahko pojavijo težave z rastjo, zlasti če je zelena preproga iz drugačnega mikroklimatskega okolja ali drugega klimatskega pasu, kar je pogost pojav pri uvoženih vegetacijskih preprogah. Transportirane rastlinske preproge lahko doživijo velik šok in bodisi odmrejo ali zgolj životarijo na strehi, kar pomeni estetski problem.

Če sadimo sadike, je šok za rastline manjši, vendar se v tem primeru pojavi težava, saj zasajamo polodrasle ali odrasle rastline, ki v širino ne zrastejo več veliko, zato takšne zelene strehe pogosto ostanejo točkovno ozelenjene, njihova funkcija pa je okrnjena.

Po izkušnjah podjetja Aurig je najbolj učinkovito ozelenjevanje s potaknjenci oziroma sekanci homulic, saj v tem primeru rastline zrastejo na strehi - to je prevladujoči naravni sistem širitve ekstenzivnih rastlin. Šoka preselitve v tem primeru ni. Rastline pa se na strehi razvijajo od zasnove do odrasle faze in se tako najbolje prilagodijo danim pogojem ter tvorijo čudovito in rastlinsko preprogo, ki dolgo in dobro služi svojemu namenu.

Dobro je vedeti

Plusi in minusiœ

Glavne prednosti ozelenjenih streh pred običajnimi strehami so:

• večja toplotna izolativnost
• rastline izboljšajo kakovost zraka
• zelena streha daje zaščito pred mehanskimi poškodbami, denimo točo
• poleti se poveča vlažnost zraka
• hrup je manj slišen
• dodaten življenjski prostor za mnoge živali in rastline
• rastline porabijo veliko deževnice, zato je manj steče v odtoke
• estetski videz
• streha je zaščitena pred UV-žarki
• tudi do dvakrat daljša življenjska doba v primerjavi s klasično streho

In še pomanjkljivosti:

• S stališča začetne investicije so zelene dražje od običajnih streh, vendar imajo najmanj še enkrat daljšo življenjsko dobo.
• Zaradi teže humusa, substrata, vegetacije ter zadrževane vode morajo biti nosilne konstrukcije utrjene, zato mnogo ravnih streh prav zavoljo povečanih obremenitev ne moremo spremeniti v ozelenjene.

Sam svoj mojster ali raje ne? œ

Strokovnjaki opozarjajo, da je zaradi številnih slabo izvedenih zelenih streh, ki jih ozelenijo nadobudni domači mojstri, bolje, da ozelenjevanje streh prepustimo tistim, ki se s tem poklicno ukvarjajo. Če izberete specializirano strokovno podjetje, vam bodo zeleno streho predali v roke šele, ko se bodo rastline dodobra razrasle. Vsako podjetje, ki strokovno ozelenjuje strehe, vam mora ob primopredaji predati tudi pisna navodila za vzdrževanje zelene strehe.

Vzdrževanjeœ

Košnja in zalivanje pri ekstenzivni ozelenitvi nista potrebna, pač pa je treba enkrat do dvakrat letno populiti visoke plevele in očistiti odtoke. Pri polintenzivnih in intenzivnih strehah pa je vzdrževanje enako kot na zemlji, torej na travnikih, v parkih ali vrtovih.

Avotrica: Jasna Marin

Vir: www.vecer.com