| Električna in hibridna vozila na osvajalskem pohodu |
|
|
|
| Razno - Vozila | |||
| Ponedeljek, 29 November 2010 00:00 | |||
|
»Številne evropske države so že uvedle električna vozila na svoje trge, pri nas pa je še vedno v pripravi uredba, s katero naj bi tudi definirali obseg državnih spodbud za nakup električnih vozil, kar je sploh prvi pogoj za vzpostavitev infrastrukture ter nato zagon proizvodnje in prodaje električnih vozil,« je kritičen prvi mož novomeškega Revoza Aleš Bratož. Za uspešen začetek prodaje električnih vozil bi po njegovih besedah potrebovali približno pet tisoč evrov državne pomoči na vozilo; po predlogu Urada vlade RS za podnebne spremembe naj bi vsak kupec električnega vozila dobil sedem tisoč evrov subvencije.
Občani in pravne osebe pa lahko že danes dobijo kredit Eko sklada za nakup novih osebnih vozil, motornih koles ali koles z motorjem na električni ali hibridni pogon, pri katerih emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih proizvajalca, ne smejo presegati 110 g/km. Na okoljskem skladu ugotavljajo, da zanimanje občanov za kreditiranje okolju prijaznih vozil, zlasti na hibridni pogon, raste. V primerjavi s preteklimi leti bodo letos podelili več kreditov za te naložbe; do sredine novembra so jih odobrili za nakup vozil na hibridni pogon že 27. Eko sklad je sicer prvič razpisal kredite za hibridna vozila že leta 2002. Zanimanje občanov za kreditiranje nakupa motornih koles ali koles z motorjem na električni ali hibridni pogon pa je manjše, saj Eko sklad podeli na leto le nekaj tovrstnih kreditov. Lani recimo enega za nakup električnega skuterja. Ti krediti so še na voljo. Na Eko skladu razmišljajo o podaljšanju veljavnosti obeh javnih pozivov. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 in javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 naj bi podaljšali do konca februarja 2011. Električno ali raje hibridno vozilo?Če zanimanje za hibridna vozila v raste, električnih vozil še ni (zares), čeprav bi lahko Slovenija po Bratoževih besedah postala idealen vozni park za ta vozila, saj po raziskavah povprečni slovenski voznik na dan ne prevozi več kot 180 kilometrov, kar električna vozila že zmorejo. Bratož dodaja, da lahko Slovenija še ujame razvitejše države na tem področju, a mora pohiteti. Bratož je prepričan, da so električna vozila edina ekonomsko upravičena rešitev, ki zagotavlja čistejšo prihodnost. Kljub temu pa ne moremo govoriti o ničemisijski rešitvi, kajti ni vseeno, kako je poizvedena potrebna električna energija. Kljub temu bo – glede na mešanico virov energije v Evropi – v prihodnje izpuhtelo v zrak mnogo manj emisij. O hibridnih vozilih pa naš tokratni sogovornik pravi, da niso prava rešitev, kar po njegovih besedah potrjuje že dejstvo, da proizvede Toyotin Prius enako količino emisij kot denimo Renaultovo novo vozilo Twingo z EURO 5 standardom. Toyota Prius v popolnih okoliščinah porabi 3,9 litrov na 100 kilometrov; izpusti pa so 89 gramov na kilometer, kar je po navedbah direktorja podjetja Toyota Lovše Zorana Sodnika za 37 odstotkov manj kot pri primerljivih dizelskih motorjih. Sogovornik poudarja, da hibridna vozila niso modna muha. Prepričan je, da hibridna tehnologija z množično produkcijo šele pričenja svoj osvajalski pohod. Več informacij o obeh javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si). Opombe:
Avtorica: Valerija Hozjan Vir: www.energijadoma.si
|