Povprečna poraba vode na prebivalca v Sloveniji znaša približno 130 litrov na dan oziroma okoli 50.000 litrov na leto. Malo manj kot polovico je porabimo za osebno higieno, pitje in kuhanje, ostalo pa za izpiranje straniščnih školjk, zalivanja vrta, pranje posode, avtomobilov in perila. Za slednje lahko namesto pitne vode uporabimo deževnico. Z rabo deževnice torej lahko nadomestimo kar polovico potreb po pitni vodi v gospodinjstvu.

Če preračunamo, koliko litrov na ta račun privarčujemo, je podatek sam po sebi zelo zgovoren, štiričlanska družina lahko privarčuje letno okoli 95.000 litrov pitne vode. Družina pa ne privarčuje le pri porabi vode, temveč tudi pri porabi pralnega praška in mehčalca, saj je deževnica mehka voda, ker ne vsebuje vodnega kamna, zato so tudi sredstva za odstranjevanje vodnega kamna preteklost. Kot poudarja Andreja Pozvek iz podjetja Roto, si z deževnico naredimo lastno zalogo vode in zalivamo vrt ali zelenico v sušnih mesecih, ko je prepovedana uporaba vode iz vodovodnega omrežja. Poleg tega z uporabo deževnice zmanjšamo odvisnost od javnega vodovoda. Peter Tomšič iz podjetja Regeneracija dodaja, da novograditelji deževnico v veliki meri že vključujejo v sam projekt, medtem ko se marsikateri lastnik obstoječih hiš odloča le za zalivanje vrta ali zelenice.

Pod zemljo ali nad njo

Ko se bomo odločali za napeljavo z deževnico, moramo najprej rešiti dilemo, v katere namene jo bomo uporabili, ali zgolj za zalivanje vrta in pranje avtomobila ali še za splakovanje straniščnih školjk ter pranje perila. Nato sledi vprašanje, za kakšen zbiralnik se bomo odločili in kje ga bomo postavili. Ta je lahko zunaj na vrtu ali v kleti. Prav tako ločimo zbiralnike glede na to, ali so nadzemni oziroma prostostoječi ali podzemni, vkopani v zemljo. Pozvekova svetuje, naj bodo raje vkopani v zemljo, ker jih tako zemlja ščiti pred svetlobo in povišano temperaturo, zaradi teme pa se ne morejo tvoriti alge in mikroorganizmi.

Pri nadzemni postavitvi zbiralnika za zbiranje deževnice pa smo pozorni, da je ta čim bolj neprepusten za svetlobo. Močnemu segrevanju vode se izognemo tako, da zbiralnik postavimo na lokacijo, kjer je zaščiten pred svetlobo in previsoko temperaturo. Sogovornica še pripomni, da če bomo uporabljali deževnico samo za zalivanje manjših vrtov, izberimo prostostoječi zbiralnik, katerega imamo nameščenega poleg hiše oziroma na vrtu.

Grobo mehansko očiščena

Poleg zbiralnika so bistveni elementi napeljave za zbiranje deževnice lovilna površina, ki je lahko streha ali naravni izvir; zbiralne cevi oziroma žlebovi, po katerih se deževnica s strehe preko žlebov vodi do zbirne cevi, ki je povezana z zbiralnikom. Zbirna cev mora biti dovolj velika, da lahko po njej odteče vsa prestrežna voda do peskolova in filtra. Ker mora biti deževnica biti pred uporabo grobo mehansko očiščena, namestimo pred zbiralnik peskolov, ki ima nalogo, da izloči kamenčke, listje, pesek.

Poleg naštetega potrebujemo še dovodno cev od peskolova v zbiralnik; filter, ki omogoča preprosto čiščenje brez stranskih učinkov, kajti vsa voda, ki priteče s strehe v zbiralnik, se mora filtrirati, zato nadaljnja filtriranja niso več potrebna, ter črpalko.

Proč s svinčenimi cevmi, namesto njih plastične

Sistem zbiranja deževnice pa ne bo deloval brez vodovodne napeljave. Sogovornica priporoča, da je ta iz umetne snovi, kar v praksi pomeni, da so to navadne kanalizacijske plastične cevi, odsvetuje pa pocinkane cevi, ker kisel dež načne cev in skrajša njeno življenjsko dobo. Poleg tega svinčene cevi povzročajo razna obolenja, zato so v novih objektih samo še plastične.

Od pet do osem let

Vzdrževanje zbiralnika ni zahtevno. Po besedah Petra Tomšiča ga je treba enkrat letno izprazniti in očistiti usedlin ter pregledati črpalko. Napeljava za uporabo deževnico ima dolgo življenjsko dobo, služi lahko kar 50 let, ponudniki pa zanjo dajo petletno garancijo. In še večno vprašanje, koliko stane investicija in kdaj se nam povrne? Tomšič pravi, da je to odvisno od obsega uporabe. Če z deževnico zalivamo samo vrt, bomo investirali 500 evrov. Sicer pa se v povprečju naložba povrne v petih do osmih let. Pri tem nam gre nasproti tudi država preko Eko sklada, ki ponuja ugodne kredite.

Dobro je vedeti ...

• Le od dva do tri odstotka pitne vode porabimo za kuhanja in pitje. Bistvena razlika v porabi vode je, če se kopamo v kadi ali prhamo. Pri kopanju v kadi namreč porabimo kar trikrat večjo količino tople vode v primerjavi s prhanjem.
• Deževnica je mehka voda, saj ne vsebuje vodnega kamna, in je zato zelo primerna za pranje perila. Deževnica je bogata s hranljivimi snovmi in ne vsebuje klora, zato je primernejša za zalivanje rož in vrtnin.
• Zbiralnik ima lahko dvojno funkcijo - uporabljamo ga lahko za zbiranje deževnice in za posodo z okrasnim cvetjem.
• Če je rezervoar poln in še obilno dežuje, nevšečnost rešimo z izdelavo preliva na cisterni in odvod viška vode v ponikovalnico ali meteorno kanalizacijo.

Zanimalo vas bo

Kako velik mora biti zbiralnik za zbiranje deževnice za štiričlansko družino?

Velikost zbiralnika za zbiranje deževnice je po navadi odvisna od treh dejavnikov: krajevnih padavin, površine za prestrezanje deževnice v hiši ter potrebe po deževnici. Za zalivanje vrta zadostuje 2000 litrov ali 3000 litrov, za zalivanje vrta, pranje avtomobila in splakovanje straniščnih školjk 5000 litrov, če pa želimo še prati perilo, pa naj ima zbiralnik prostornino 8000 litrov. Če uporabljamo deževnico za vsestranske namene, torej za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje straniščnih školjk, pralni in pomivalni stroj ter tuširanje, potrebujemo zbiralnik s prostornino 20.000 litrov.

Avtorica: Tina Recek

Vir: www.vecer.com