Ne mine dan, ko ne bi potrebovali tople vode za umivanje in čiščenje. Na voljo imamo več možnosti, kako jo bomo ogrevali. Po raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2009 je v Sloveniji več kot polovica gospodinjstev, ki sanitarno vodo ogrevajo z električnim grelnikom, bojlerjem.

Električna energija pomeni enega večjih stroškov za družinski proračun. Če smo se odločili za tovrstni način ogrevanja sanitarne vode, moramo redno odstranjevati vodni kamen. Kajti kadar to zanemarimo, imamo po nepotrebnem neprijetne posledice. Matjaž Filo iz Gorenja pojasnjuje, da je vodni kamen v precejšnji meri prisoten v naši pitni vodi (ponekod več, drugod manj), pri segrevanju vode pa se iz nje izloča. Višja ko je temperatura vode, hitreje in več se ga izloči. Več ko ga je, bolj preobremenjuje delovanje vseh komponent v grelniku vode (grela, krmilje).

Med posledicami naloženega vodnega kamna torej zasledimo: zmanjšano hitrost segrevanja, saj se toplota najprej akumulira v naloženi vodni kamen, nepravilno delovanje krmilja (prehitri vklopi in izklopi termoregulatorja), zmanjšan volumen tople vode v grelniku, odpoved delovanja zaradi izklopa toplotne varovalke ter odpoved delovanja zaradi zamašitve odtočne cevi.

Če želimo električni grelnik dolgo uporabljati, Filo svetuje, naj izberemo ustrezen grelnik vode - na trgu že obstajajo taki, ki obljubljajo manj naloženega vodnega kamna ali pa ga je lažje odstranjevati -, temperature tople vode ne nastavljamo previsoko (recimo največ do 60 °C) in redno odstranjujemo vodni kamen, običajno na dve do tri leta.

VARČEVALNI UKREPI

Kot rečeno, je ogrevanje z električnim grelnikom precej drago, zato ne bo odveč poznati nekaj varčevalnih ukrepov. Eden izmed njih je ta, da obvezno izklapljamo električni grelnik ob daljši odsotnosti. S tem namreč prihranimo vse toplotne izgube grelnika, ki nas bo po nepotrebnem čakal poln tople vode. Po mnenju Fila je smiselno, da vodo pripravljamo takrat, ko jo potrebujemo. "Voda, ki segreta stoji in čaka v kotlu grelnika, je namreč strošek, saj povzroča toplotne izgube. Za ročno dnevno izklapljanje in vklapljanje se verjetno ne bo nihče odločil. Bolj primerna pa je avtomatska časovna regulacija delovanja grelnika glede na porabo v času in tudi glede na električno tarifo."

DRUGI VIRI OGREVANJA

Sanitarno vodo lahko ogrevamo še drugače. Jože Hertiš iz Seltrona razlaga, da sta vir ogrevanja lahko še olje ali plin, ki sta nekoliko cenejša predvsem pozimi, vendar povsem neekonomična poleti. Podobno velja za biomaso, ki je zelo ugodna v času kurilne sezone in precej manj primerna za ogrevanje potrošne sanitarne vode poleti. Sanitarno vodo lahko ogrevamo še s toplotno črpalko, ki uporablja električno energijo in do 75 odstotkov energije iz okoljskega zraka. Ogrevanje je cenovno ugodno z omejitvama - vodo lahko ogrevamo samo do približno 55 stopinj Celzija in dokler je okoljski zrak dovolj topel, in sicer vsaj 10 stopinj Celzija.

"Najcenejše je ogrevanje s solarno energijo. Uporabimo lahko klasične ali vakuumske kolektorje. Vendar je tudi tukaj prisotna omejitev, energija ni vedno na voljo, ko jo potrebujemo, predvsem je ne pridobimo dovolj pozimi. Zaključimo lahko, da je cenovno učinkovito ogrevanje sanitarne vode, kadar uporabimo za osnovni vir energije toplotno črpalko ali solarne kolektorje in dodatni vir, ki je lahko elektrika ali toplota iz sistema centralnega ogrevanja."

ALTERNATIVNI NAČIN V KOMBINACIJI S KLASIČNIM

Kako smo se pred leti ogrevali in kaj lahko pričakujemo, pojasnjuje Hertiš, ki najprej pove, da se prioritete s časom spreminjajo in so odvisne od cen energentov in pričakovanih trendov ter splošne ekonomske situacije. Še pred nekaj leti, ko smo si lahko privoščili nekoliko bolj dolgoročne investicije, je bila v porasti uporaba solarnih kolektorjev. Sledilo je obdobje, ko se je povečala raba toplotnih črpalk.

Po njegovem prepričanju si lahko obetamo, da se bo ponovno nadaljevala rast uporabe solarnega ogrevanja in tudi toplotnih črpalk v kombinaciji z enim od klasičnih virov energije, praviloma tistim, ki se uporablja za ogrevanje prostorov. "Torej lahko pričakujemo uporabo še bolj učinkovitih tehnik za ogrevanje sanitarne vode. Tak primer je toplotna črpalka z ločeno zunanjo enoto, ki deluje tako, da hkrati rabi za hlajenje prostorov in ogrevanje sanitarne vode. S tem porabimo samo eno količino dodatne električne energije in z njo sočasno ohlajamo prostore in ogrevamo sanitarno vodo."

DOBRO JE VEDETI

Zmanjšanje porabe tople vode

Porabo tople vode lahko zmanjšamo na več načinov. Matjaž Filo iz Gorenja naniza nasvete, kot so: uporabljamo pomivalni stroj namesto ročnega pranja posode, lonček pri umivanju zob, se prhamo namesto kopamo, izkoristimo nižjo električno tarifo. Prav tako bomo privarčevali, če bomo izbrali primerno velik grelnik vode (večji volumen grelnika pomeni večje toplotne izgube), imeli čim boljšo toplotno izolacijo in s tem nižje toplotne izgube grelnika vode ter se odločili za tako imenovani pametni grelnik vode, ki ima vgrajeno funkcijo za pripravo tople vode za takrat, ko jo potrebujemo, in ne ves čas.

ZANIMALO VAS BO

Najvarčnejše ogrevanje: s solarno energijo

Če imamo povprečni 80-litrski električni grelnik vode s predvideno dnevno koristno porabo 4 kWh in dodatnimi dnevnimi toplotnimi izgubami 1,5 kWh, ki stalno obratuje pri enotni električni tarifi (cena koristne energije cca 0,12 EUR/kWh), znaša povprečni strošek za pripravo tople vode okrog 20 evrov, od tega zajemajo toplotne izgube recimo 5 evrov (letno 72 evrov).

Po besedah Jožeta Hertiša iz Seltrona je najvarčnejše ogrevanje s solarno energijo, sledi toplotna črpalka, nato fosilna goriva in elektrika. Pri tem je treba upoštevati še investicijo, ki pa je največja pri solarnem ogrevanju, sledi toplotna črpalka, najmanjša je pri uporabi elektrike.

Avtorica: Tina Recek

Vir: www.vecer.com