Prezračevalne naprave so v primerjavi z ostalimi evropskimi državami v Sloveniji še precejšnja redkost, pa čeprav sta kakovost zraka in posledično bivanja ključnega pomena za naše zdravje. Zaradi nezadostnega prezračevanja prihaja tudi do kondenzacije vlage in pogosto do pojava plesni. Strošek prezračevalnega sistema se sicer vrti med 4.000 in 6.000 evri, je na predavanju o prezračevanju stavb na Sejmu Dom povedal energetski svetovalec Bojan Grobovšek.

Kdaj smo sploh začeli prezračevati? Ko se je v hišah pojavil slab zrak, ki je bil posledica aktivnega uvajanja ukrepov varčevanja z energijo, tudi tesnjenja oken. Te ukrepe pa je spodbudila energetska kriza, ki je nastopila leta 1973. Ta je torej pripeljala do sindroma »bolnih stavb«.

Maketa Lumarjeve hiše; FOTO: Alenka Žumbar

Kako (ne)kakovosten je zrak v prostoru se sicer najbolje čuti ob zaprtem oknu v spalnici. Kot pojasnjuje Bojan Grobovšek, lahko seveda prezračujemo z odpiranjem oken, a pri tem izgubljamo toploto. To je tudi ena bistvenih pomanjkljivosti tovrstnega prezračevanja, potem pa je tu še pretok zraka, na katerega s takšnim prezračevanjem ne moremo vplivati.

Rešitev je torej v rekuperaciji – sistemu kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka in izkoristkom večjim od 75 odstotkov. Grobovšek pravi, da je izkoristek lahko celo do 90-odstoten. Kot v svoji knjigi »Pasivna hiša« piše dr. Martina Zbašnik Senegačnik, je sicer za omejitev CO2 in drugih škodljivih snovi v zraku na znosni ravni, v prostoru nujno vsako uro zagotoviti 25 do 35 m3 svežega zraka na osebo. To pomeni, da bi morali vsake tri ure odpreti okna za 15 minut.

Na drugi strani pa standardni ogrevalni sistemi niso smotrni pri pasivni gradnji, kjer so samoumevni sistemi prezračevanja z rekuperatorjem. Pri tem je pomembno, da zagotovimo primeren pretok zraka, in sicer s pravilnim dimenzioniranjem prezračevalnega sistema. Že sami izbiri sistema pa mora sicer botrovati upoštevanje koncentracije škodljivih snovi  v zraku in drugih vplivov na zdravje. Energijsko varčna hiša naj bi bila že sama po sebi bolj zdrava, pri tem dodaja Grobovšek.

Prezračevalna naprava dovaja sveži – vtočni zrak v prostore in odvaja izrabljeni – odtočni zrak iz zgradbe. Sveži zrak se dovaja v bivalne prostore in spalnice, odvaja pa tam, kjer je najslabši – v kuhinji, kopalnici, stranišču in shrambi. Pri pasivnih hišah se sveži zunanji zrak zajema zunaj objekta skozi zaščitno rešetko na fasadi ali na strehi in dovaja po dobro izoliranih ceveh do prezračevalne naprave. Pred vstopom se v filtru izločijo prašni delci. V prenosniku toplote, imenovanem tudi izmenjevalnik ali rekuperator, se sveži zrak predgreje s toploto odpadnega zraka, ki se izsesava iz zgradbe. V prenosniku toplote odda toploto svežemu zraku in hladnemu dovodnemu zraku, nakar se po dobro izoliranih ceveh odvede na prosto.

VIR: Pasivna hiša, avtorica: Martina Zbašnik Senegačnik.

Vir: http://www.energijadoma.si/znanje/predloga-zakona-o-dopustu/zakaj-je-potrebno-prezracevanje-hise