Posebej za pasivno hišo so bila razvita specialna okna s trislojno toplotnoizolacijsko zasteklitvijo z Ug okrog 0,6 do največ 0,7 W/(m2K) (tudi manj). Okvir oken je na zunanji strani dodatno toplotno zaščiten (U ≈ 0,7–0,8 W/(m2K)). Te zasteklitve imajo dve prednosti:

• v srednji Evropi prepustijo okna pozimi več sončne energije v prostor kot toplote iz prostora;
• površinske temperature na notranji strani so tudi v zimskem času trajno tako visoke, da ne nastanejo niti občutna zmanjšanja sevalne toplote niti moteči slap padajočega hladnega zraka ob oknu.

Za pasivne hiše so kakovostne toplotnoizolacijske zasteklitve odločilnega pomena. Z njimi je prvič možno projektirati hišo brez grelnih teles v neposredni bližini stekel, ne da bi bilo s tem zmanjšano toplotno ugodje. Pri južno orientirani fasadi, ki ni preveč zasenčena, so tako tudi sredi januarja možni neto dobitki sončnega obsevanja.

Notranji površinski temperaturi na steklu in na stiku stekla z lesenim okvirjem sta precej višji kot pri običajnem oknu z dvoslojno zasteklitvijo (okoli 17 °C). Visoka površinska temperatura praktično ne povzroča občutka sevalne asimetrije, kot je sicer pogost pojav pri ostalih zasteklitvah, prav tako se prepreči pojav kondenzacije vodne pare, ki nastopi šele pri 85-odstotni relativni zračni vlažnosti, kar pa je v običajnih zgradbah praktično nemogoče (kratkotrajno lahko takšno relativno vlažnost dosežemo v majhni kopalnici, npr. po dolgotrajnem tuširanju z zelo vročo vodo).

Pri pasivni hiši so za letno toplotno bilanco dobitki sončnega obsevanja zelo pomembni. Največji dobitek se pričakuje skozi stekla, še posebej, če so ta večjih površin na južni fasadi. Nizkoemisijski nanosi, ki preprečujejo prehod toplote iz notranjosti zgradbe, pa znižujejo tudi prehod celotnega sončnega sevanja v prostor. Čim več je nizkoemisijskih nanosov na steklu, tem manjši je faktor prehoda celotnega sončnega sevanja g. Standard pasivne hiše zahteva visoko prepustnost celotnega sončnega sevanja v prostor, in sicer g ≥ 50 % (DIN 67507).

Za preprečevanje poletnega pregrevanja morajo imeti zastekljene površine ustrezno sončno zaščito. Ta je lahko v obliki rolet, žaluzij, rolojev, lamel ali markiz itd. Nepremična sončna zaščita so nadstreški in previsi fasad, balkoni pa tudi gosta ozelenitev iz listavcev.

VIR: http://www.fa.uni-lj.si/filelib/8_konzorcijph/konzorcij-internet_ph.pdf