Z doslednim načrtovanjem in izvedbo pasivne hiše so potrebe po dodatni toploti za ogrevanje zelo nizke. Številne meritve so pokazale, da je ogrevanje v pasivnih hišah največkrat potrebno le pri zunanjih temperaturah med 0 °C in –5 °C. V hladnejših dneh je nebo običajno jasno in zadoščajo sončni dobitki.

Pri pasivni hiši se namesto klasičnih ogrevalnih sistemov uporablja t. i. toplozračno ogrevanje. Zrak, ki se s prezračevalno napravo dovaja v bivalne prostore, se v hladnih dneh nekoliko dogreje. Temperatura dovedenega zraka ne sme presegati 49  °C, ker sicer začne zoglenevati prah. To poslabša kakovost zraka, poleg tega se ob odprtinah za vpihovanje pojavijo črni madeži.

Pri izbiri sistema za dogrevanje zraka je treba razmisliti tudi, kako ogrevati sanitarno vodo. V običajnih zgradbah znaša delež za ogrevanje sanitarne vode 12 %. Pri pasivnih hišah se razmerje spremeni. Za ogrevanje sanitarne vode je potrebno dvakrat toliko energije kot za ogrevanje prostorov. Zgradbo se ogreva samo pozimi, toplo sanitarno vodo pa je treba zagotavljati vse leto.

Pri pasivnih hišah se za ogrevanje prostorov priporoča uporaba toplotne črpalke, za ogrevanje sanitarne vode pa kombinacija toplotne črpalke in sprejemnikov sončne energije (SSE), s katerimi lahko pokrijemo 40–60 % potrebne energije za segrevanje sanitarne vode.

VIR: http://www.fa.uni-lj.si/filelib/8_konzorcijph/konzorcij-internet_ph.pdf

Zadnje čase je nekaj naših strank utemeljevalo izbiro talnega gretja s tem, da želijo hoditi po toplem.

Ker je to očitno tako zelo prepričljiv argument v prid talnemu gretju, da so se ljudje zato pripravljeni odreči vsem nespornim prednostim toplozračnega gretja, je potrebno navesti nekaj fizikalnih dejstev in si zadevo nekoliko podrobneje ogledati.