Deset milijonov evrov, ki jih v javnem pozivu za nepovratne finančne spodbude 6SUB-OB11 za leto 2011 razpisuje Eko sklad, je namenjenih spodbujanju izvedbe različnih ukrepov za učinkovito rabo in obnovljive vire energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih; dva milijona evrov v okviru javnega poziva 7SUB-OB11 pa bodo občani lahko izkoristili za naložbe za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost pri obnovi tri- ali večstanovanjskih stavb. Enako kot v preteklih letih bodo tudi tokrat spodbude dodeljene le za nove naložbe, ki bodo izvedene po vložitvi vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, poudarjajo na Eko skladu.

Eko sklad je letos iz sredstev, ki se zbirajo na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, občanom zagotovil nepovratne finančne spodbude v višini 12 milijonov evrov. Od tega je 10 milijonov evrov namenjenih spodbujanju izvedbe različnih ukrepov za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih.

Ukrepi, za katere občani lahko dobijo nepovratne finančne spodbude:

• vgradnja solarnega ogrevalnega sistema,
• vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso,
• vgradnja toplotne črpalke,
• prva vgradnja centralnega ogrevanja pri obnovi stavbe in priključitvi na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,
• vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe,
• toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe,
• toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi stavbe,
• vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka ,
• gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe,
• nakup stanovanjske enote v tri- ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.

Dva milijona evrov pa sta po javnem pozivu 7SUB-OB11 namenjena za izvedbo določenih ukrepov za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije pri obnovi tri- ali večstanovanjskih stavb.

Na podlagi omenjenega javnega poziva bodo občani, podobno kot leta 2010, lahko dobili nepovratna sredstva za načrtovano obnovo večstanovanjske stavbe, kot so:

• toplotna izolacija fasade,
• toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja,
• vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
• vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov,
• vgradnja sistema delitve stroškov za toploto.

Na Eko skladu pojasnjujejo, da bodo vlogo v imenu upravičencev lahko vložili upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik; upravičene osebe bodo ob izpolnjevanju pogojev, ki jih zahteva poziv, pridobile pravico do nepovratnih sredstev v višini 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, višine spodbud pa so s pozivom omejene tudi nominalno. Za socialno šibke upravičence pa bo spodbuda višja in bo kar 100 odstotkov priznanih stroškov naložbe, še dodajajo.

Višine spodbud omejene

Kot je bilo že omenjeno, je za večino ukrepov določena omejitev v višini 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, pri vseh ukrepih pa veljajo tudi omejitve višine priznanih stroškov oziroma nominalne višine spodbud in/ali obsega naložbe. Za vgradnjo sončnih sprejemnikov spodbuda ne more preseči 4.000 evrov, za sistem prezračevanja je lahko največ 2.800 evrov, za toplotno izolacijo fasade 2.400 evrov, strehe ali podstrešja 1.500 evrov, za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, priključitev na ustrezno daljinsko ogrevanje ali vgradnjo toplotne črpalke 2.000 evrov in za vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva največ 3.000 evrov. Za gradnjo ali nakup ustrezne pasivne stanovanjske stavbe lahko upravičenec dobi do 25.000 evrov in še dodatnih 1.500 evrov, če vgradi ustrezno leseno zunanje stavbno pohištvo, za nakup stanovanjske enote v pasivni večstanovanjski stavbi pa je spodbuda lahko do 25.000 evrov, pojasnjujejo na Eko skladu.

Nič več nepovratnih finančnih spodbud za vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva iz umetnih mas

»V javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe za rabo obnovljivih virov energije in za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb 6SUB-OB11 smo vključili le vgradnjo lesenega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjskih stavb, saj je število vlog za vgradnjo stavbnega pohištva iz umetnih materialov lani tako naraslo, da glede na stroškovno učinkovitost in razširjenost tega ukrepa med občani ta spodbuda ni več potrebna. Poleg tega na trgu skoraj ni več tovrstnega stavbnega pohištva, ki ne bi izpolnjeval z javnim pozivom predpisanih tehničnih karakteristik,« komentira spremembo direktor Eko sklada Franc Beravs. Odločitev o spodbujanju zgolj lesenega zunanjega stavbnega pohištva je tudi v skladu s sprejeto nacionalno politiko rabe lesa.

»Prav tako javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb 7SUB-OB11 ne vključuje več dodelitve nepovratnih sredstev za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih, saj se upravičenci v večstanovanjskih stavbah ne odločajo za vgradnjo oken in fiksnih zasteklitev, izdelanih iz lesa,« dodaja sogovornik.

Mogoča tudi kombinacija kredita in subvencije

Tudi letos bo Eko sklad občanom za celovito obnovo starejših stanovanjskih stavb ali hkratno izvedbo več ukrepov, katerih skupna vrednost presega 20.000 evrov, ter za gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe omogočil tako nepovratne finančne spodbude kot tudi najem ugodnega kredita, če bodo naložba oziroma ukrepi izpolnili pogoje, ki so zapisani v veljavnem javnem pozivu za kreditiranje in javnem pozivu za nepovratna sredstva 6SUB-OB11.

Do 31. marca 2011 je Eko sklad podaljšal veljavnost javnega poziva 44PO10 (razpisanih 20 milijonov evrov) za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov in 43OB10 (razpisanih 12 milijonov evrov) za kreditiranje okoljskih naložb občanov; poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2011 pa predvideva tudi objavo javnih pozivov za kreditiranje okoljskih naložb v skupni višini 28 milijonov evrov; od tega bo za občane predvidoma razpisanih 8 milijonov evrov.

Opombe:

• »Letos bo večina dobaviteljev električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv, ki so veliki zavezanci, začela izvajati programe, ki bodo končnim odjemalcem zagotovili prihranke energije. Zato bo obseg sredstev, s katerimi bo Eko sklad namesto malih zavezancev spodbujal ukrepe za prihranke energije, pri končnih odjemalcih bistveno manjši kot leta 2010, načrtujemo najmanj 12 milijonov evrov. Po naših ocenah bo ta vsota glede na spremembe, ki smo jih vključili v javna poziva, ki sta začela veljati z novim letom, dovolj in da bomo z njo lahko zadovoljili interes občanov,« poudarja direktor Eko sklada Franc Beravs.
• Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih – Uredba o prihrankih – določa, da se sredstva za financiranje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci plačujejo dobaviteljem; najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa za kurilno olje. Kot poudarjajo na Ministrstvu za gospodarstvo, se bo višina prispevka in dodatkov vsako leto povečevala – za zdaj je predvideno letno povečevanje dodatkov k ceni utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja. Gre za namenski denar, iz katerega Eko sklad dodeljuje nepovratne finančne spodbude za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za gospodinjstva.
• Leta 2008 in 2009 je Eko sklad po pooblastilu Ministrstva za okolje in prostor izvajal javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za rabo obnovljivih virov energije in za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb 1SUB-OB08. Do objave konca javnega razpisa so na Eko skladu dobili pravočasno skupaj 9.297 vlog, od tega leta 2009 6.602 vlog. Vsa razpisana sredstva v znesku 11,5 milijonov evrov so bila dodeljena, povprečna nepovratna finančna spodbuda pa je bila 1.240 evrov. Analiza naložb, za katere so bile nepovratne finančne spodbude na podlagi omenjenega javnega razpisa doslej izplačane v skupnem znesku 10.194.529 evrov, kaže, da je bilo vgrajenih 23.439 m² sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode in za 19.509 kW kurilnih naprav na lesno biomaso, zamenjanih je bilo 34.772 m² zunanjega stavbnega pohištva in izoliranih 95.520 m² fasad. Poleg tega je bilo zgrajenih za 20.677 m² nizkoenergijskih in pasivnih hiš, obnovljenih pa za 30.852m².

Avtorica: Valerija Hozjan

Vir: www.energijadoma.si