Z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih se je v Eko sklad letos steklo okoli 18 milijonov evrov, prihodnje leto se jih bo nabralo predvidoma 25 milijonov evrov, a bodo za razliko od letos del sredstev porabili tudi veliki zavezanci - veliki dobavitelji energije in goriv. Do zdaj pa je na razpis za subvencije Eko sklada za ukrepe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za gospodinjstva prispelo že 13.499 vlog.

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih - Uredba o prihrankih – določa, da se sredstva za financiranje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci plačujejo dobaviteljem - najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa za kurilno olje.

Kot poudarjajo na Ministrstvu za gospodarstvo, se bo višina prispevka in dodatkov vsako leto povečevala – za zdaj je predvideno letno povečevanje dodatkov k ceni utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja. Pri tem gre za namenski denar, iz katerega se dodeljujejo subvencije Eko sklada za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za gospodinjstva.

Uredba določa prispevek oziroma dodatek za tri leta, in sicer:

Kurilno olje bo treba nadomestiti

V bilanci oskrbe z energijo Slovenije je predvideno, da bo treba do leta 2020 fosilna goriva za ogrevanje praktično opustiti, saj bomo le tako dosegli cilje s področja obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov - izjema je le zemeljski plin, ki se uporablja v soproizvodnji toplote in električne energije. To je tudi razlog za povečevaje dodatkov za fosilna goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje. Kurilno olje bo tako treba nadomestiti z ekološko primernejšimi načini oziroma gorivi, na primer lesno biomaso, drugimi obnovljivimi virov energije ali s toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja, poudarjajo na pristojnem ministrstvu.

Energetski zakon, ki je podlaga za Uredbo o prihrankih, določa, da morajo veliki zavezanci, to so veliki dobavitelji energije in goriv, pripraviti in izvajati programe energetske učinkovitosti pri končnih odjemalcih energije. V imenu malih zavezancev in tistih velikih zavezancev, ki sami ne izvajajo programov, pa programe izvaja Eko sklad.

Obenem bodo sredstva iz dodatka k ceni toplote in goriv porabljena za ukrepe povečevanja energetske učinkovitosti. Subvencije Eko sklada so namenjene celoviti energetski sanaciji stanovanjskih stavb ter zamenjavo peči na kurilno olje in utekočinjen naftni plin z napravami na obnovljive vire energije (kotli na lesno biomaso, sončni sprejemniki in toplotne črpalke).

Prihodnje leto bo zbranih predvidoma 25 milijonov evrov

V letu 2009 je na Eko sklad prispelo 7.080 vlog, dodeljenih je bilo 11,333 milijonov evrov povprečna subvencija je znašala 1.600 evrov. Glede na analizo »Programa energetske učinkovitosti v stavbah« je bilo vgrajenih 23.839 m2 sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode in za 18.293 kW kurilnih naprav na lesno biomaso, zamenjanih je bilo 33.258 m2 zunanjega stavbnega pohištva ter izoliranih 95.036 m2 fasad. Poleg tega je bilo zgrajenih za 36.878 m2 nizkoenergijskih in pasivnih hiš, obnovljenih pa za 36.195 m2. Omenjeni ukrepi bodo po izvedbi privarčevali 46.547 MWh energije letno oziroma zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 6.982 t letno. Obenem je izvedba navedenih ukrepov samo v fazi montaže opreme in materialov - število delovnih mest za proizvodnjo opreme in materialov ni vključeno- zaposlila 480 ljudi za celo leto.

Po oceni Eko sklada se bo letos na podlagi Uredbe o prihrankih zbralo 18 milijonov evrov; medtem bo v letu 2011 zbranih predvidoma 25 milijonov evrov; del teh sredstev bodo z izvedbo svojih programov porabili veliki zavezanci - ker veliki zavezanci še ne izvajajo programov, bo letos nabrana sredstva razdelil Eko sklad.

Do 1. decembra 2010 so prejeli 13.499 vlog za dodelitev subvencije. Razpisi Eko sklada za dodeljevanje nepovratnih spodbud za ukrepe učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije za občane v prihodnjih letih bodo v osnovi podobni razpisom iz leta 2010; znano pa je že, da plastična okna ne bodo več subvencionirana.

Avtorica: Valerija Hozjan

Vir: www.energijadoma.si