Proizvajalci pasivnih in nizkoenergijskih hiš so enotni tudi o potrebnosti spodbud za gradnjo takih objektov. Predvsem vidijo rešitev v državnih subvencijah oziroma nižji obdavčitvi nakupa teh hiš.

V nekaterih državah EU, denimo Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji, dobijo graditelji teh objektov od države subvencijo, njena višina pa je odvisna od toplotnih izgub oziroma letne porabe energije za ogrevanje. Te države subvencij ne delijo iz usmiljenja do graditeljev, temveč zato, ker so izračunale, da je denar, ki bi ga sicer porabile za povečevanje proizvodnje energije, bolje nameniti za gradnjo nizkoenergijskih hiš, kar pomeni večjo energetsko neodvisnost držav ter približevanje ciljem kjotskega protokola.

Proizvajalci še dodajajo, da bi država namesto velikih izjav o varčevanju z energijo in kjotskem protokolu za razmah energetsko varčne gradnje največ naredila s finančnim stimuliranjem. Tako imajo projekcije, da bi ob delnem znižanju davka ali ob subvencijah za prehodno obdobje približno petih let pasivne hiše lahko postale standard gradnje v Sloveniji. Slovenija bi si skozi takšne in podobne projekte lahko pridobila status napredne in ekološke države, kar bi bila glede na velikost in čistost države vsekakor dobra identifikacijska točka razpoznavnosti v mednarodni skupnosti.

Ob tem še opozarjajo, da so v tujini nekatera mesta in pokrajine že sprejeli predpise (ali pa se pripravljajo na njihovo sprejetje), ki določajo, da morajo biti vsi javni objekti grajeni po standardih za pasivno gradnjo. Prepričani so, da bi bilo smiselno šole in vrtce tudi pri nas graditi na ta način, saj ta gradnja zaradi vedno svežega zraka na eni strani omogoča lažje spremljanje pouka, na drugi strani pa predvidljive stroške upravljanja stavbe v prihodnosti.

Ključno: Prednosti pasivne hiše

• izjemno majhna poraba energije za ogrevanje,
• vedno svež zrak v prostorih,
• konstantna bivalna klima (hiša se tudi v poletnih mesecih počasneje segreva) in s tem večje bivalno ugodje,
• ekološki vidik in trajnostni razvoj (pasivne hiše manj onesnažujejo okolje, ker so zgrajene iz okolju prijaznih materialov, kot so les, lesna vlakna, celuloza; samo s temi materiali je namreč mogoče doseči ugodno energetsko bilanco zgradbe; pri pasivnih hišah, grajenih iz betona in stiropora ali podobnih materialov, je ta bilanca manj ugodna),
• energijska neodvisnost oziroma zmanjšanje energijske odvisnosti.

Vir: http://www.finance.si