| Čista voda brez pomoči kemije |
|
|
|
| Razno - Naravni plavalni bazeni |
| Sreda, 13 Avgust 2008 11:43 |
|
Vsako leto na začetku poletja spoznamo, pri kateri hiši imajo otroke. Na njihovih vrtovih v prvih toplih dneh zrastejo kot gobe po dežju montažni bazeni. Večjih plavalnih bazenov, vgrajenih v tla, je veliko manj. Sodite tudi vi med ljubitelje kopanja, pa sta vam modri kalup bazena in uporaba kemičnih sredstev za nego vode tuja? Če imate radi vodno rastlinje, ste na pravi poti, da začnete razmišljati o naravnem plavalnem bazenu. O načinu gradnje, vzdrževanju in užitkih, ki jih ponuja, smo se pogovarjali z družino Hrovat iz Podkorena. Gradnja naravnega bazena Naravni bazeni se razlikujejo glede na velikost kopalnega dela in površine z rastlinami. Za najmanjšega potrebujemo komaj 20 kvadratnih metrov površine, lahko pa je tudi desetkrat večji. Naši sogovorniki iz Podkorena so si uredili bazen, v katerem merita kopalni in rastlinski del skupaj 105 kvadratnih metrov, od tega je nekaj več kot 70 kvadratnih metrov namenjenih kopanju. Gradnja naravnega bazena v ugodnih vremenskih razmerah traja tri tedne, pravi Miha Osrajnik iz podjetja MBCad iz Slovenj Gradca. Izkopu in izdelavi korita iz zidakov po vnaprej zamišljeni obliki sledi polaganje zaščitnega filca ter krojenje in sestavljanje bazenske folije, s katero obložijo dno. Folija se zvari po vnaprej zamišljeni obliki in je na voljo v različnih barvah, ki vplivajo na barvni vtis bazenske vode. Nato je na vrsti vnos peska v rastlinski del, to je filtrskega granulata, rastlinskega ter končnega in pokrivnega granulata. Tem fazam sledi montaža sistema za nastavljivo prečrpavanje in kroženje vode, ki zagotavlja, da se plavajoči delci na gladini vode ujamejo v površinski lovilec. Nazadnje je čas za sajenje, tako čistilnih kot okrasnih vodnih in obvodnih rastlin ter gredic, ki obdajajo naravni bazen. Vzdrževanje naravnega bazena Lastniki bazena, ki smo jih obiskali, spomladi, ko ima voda osem stopinj Celzija, prečistijo cevi in vključijo sistem za prečrpavanje vode na počasno delovanje. Mikroorganizmi v biološkem filtru potrebujejo vsaj dva tedna, da začnejo opravljati svojo nalogo. Jeseni pred zmrzaljo sistem za prečrpavanje vode izklopijo. Poleti enkrat na teden s teleskopsko krtačo pometejo stene plavalnega dela bazena, obloženega s folijo. Nato vklopijo čistilnega robota, ki v štirih urah pobere usedlino z dna tega dela bazena. Dvakrat na dan vklopijo črpalko, ki požene močnejši curek vode čez slap v sredini bazena in z vodnim tokom ustvari vtis naravnega gibanja vode, jo premeša in odnese smeti v površinski lovilec. Za čiščenje tega porabijo pet minut na dan. Temperatura vode Pri naravnih bazenih se je mogoče odločiti za dodatno ogrevanje vode. Naši gostitelji iz Podkorena se za to možnost niso odločili. Kopalno sezono so tako začeli maja, ko je imela voda 19 °C, julija se je ogrela na prijetnih 25 °C. V pravi zimi, kakršnih v Podkorenu še ne manjka, voda zamrzne vsaj 40 centimetrov globoko in naravni bazen se spremeni v ledeno ploskev, primerno za drsanje. Vodne rastline in živali Voda iz biološkega filtra priteče v del bazena, ki je zasajen s trstičjem (Phragmites australis), rastlino, ki poskrbi za prvinski videz bazena in porabi odpadne snovi, ki bi sicer povzročile razrast nezaželenih alg. Hrovatovi, pri katerih smo si ogledali delovanje bazena, pravijo, da je dotok vode mogoče primerjati z bližnjimi Zelenci, kjer na dan privre Sava Dolinka. Za čisto vodo skrbi tudi navadni rogolist (Ceratophyllum demersum). Odlična podvodna rastlina nima korenin, zato hranilne snovi črpa neposredno skozi krhke ščetinaste liste. V plitvini so ob robu zasajene številne rastline. Prve zacvetijo vodne perunike (Iris pseudacorus). Atraktivni so tako suličasti listi kot semenske glavice, ki se jeseni posušijo. Plavalnega bazena si brez belega lokvanja (Nymphaea alba) ne moremo zamisliti, zato mu je namenjen osrednji del. Drži, da je cvet odprt le štiri dni, a v toplem vremenu popki kar kipijo izpod dekorativnih listov. V plitvi vodi odlično uspeva suličastolistni porečnik (Alisma lanceolatum). Cvetno steblo seže meter visoko in ima na koncu poganjkov rožnate cvetove. Zanimiva rastlina je tudi pontederija (Pontederia cordata). Zacveti pozno poleti, ko večina vodnih rastlin odcveti, takrat se nad kopjastimi listi pojavijo podolgovata socvetja modrih cvetov. Mogočna rastlina, ki se bo sčasoma zelo razrasla, je širokolistni rogoz (Typha latifolia). Krasijo ga žametno rjava ženska socvetja, ki se razvijejo na vrhu stebla. Hrovatovim so všeč tudi plavajoče rastline, zato so sredi maja kupili vodno hijacinto (Eichhornia sp). Ker rastlina ne prenese nizkih temperatur, je propadla. V prihodnje bodo počakali, da se voda ogreje. Ne bodo pozabili na vodno solato (Pistia stratiotes), vodni orešček (Trapa natans) in na plavajoče rozete vodnih škarjic (Stratiotes aloides). Na gladini ne manjka vodnih drsalcev, v vodi pa polžev. Kačji pastirji bodo zagotovo prišli sami, lastniki pa razmišljajo o naselitvi žab. Zelene žabe bodo sodile med najvidnejše prebivalce bazena, saj se rade sončijo na lokvanjevih listih in kamenju. Rastline na suhem Posebno pozornost so namenili izbiri rastlin za gredico, ki obdaja naravni bazen. Zasnovana je tako, da je privlačna vse leto. V toplih zimskih dneh se odpirajo popki golega jasmina, spomladi cveti množica čebulnic. Po zgledu barvitih travnikov v bližini se poleti ob naravnem bazenu prepletajo cvetovi trpežnih trajnic, kot so lepe očke, svetlin, hermelika, kitajski drobnjak, sivka, močvirski hibiskus, dresen, trajna sončnica in številne okrasne trave. Ogrodje zasaditve so ginko sorte 'Mariken', cepljen v krono, stebrasti tulipanovec, parotija, grmasti oslez, mariesijeva brogovita, perovskija, krilata trdoleska ter latnata in hrastovolistna hortenzija. Jeseni se številnim rastlinam obarvajo listi, okrasna jablana pa je obložena s plodovi. Pozimi na gredici kraljujejo iglavci - zlato ruševje, plazeči brin, tisa in povešava čuga.
|