Na letošnjem javnem pozivu za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 je Eko sklad največ kreditov odobril za naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije v stanovanjskih stavbah; med njimi prednjačita zamenjava zunanjega stavbnega pohištva z energijsko učinkovitejšim in toplotna izolacija fasad.

Za naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije je Eko sklad do zdaj izdal 402 odločbi v skupni vrednosti 2,573 milijona evrov; največ občanov je zaprosilo za kredite za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva z energijsko varčnim (0,895 milijona evrov) in toplotno izolacijo fasad (0,737 milijona evrov), sledijo pa jim prošnje za kreditiranje nakupa okolju prijaznih vozil (0,282 milijona evrov) in toplotne izolacije streh (0,222 milijona evrov), namestitve učinkovitih kotlov na fosilna goriva – kondenzacijskih kotlov (0,223 milijona evrov) in sistemov prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka – rekuperacijo (0,114 milijona evrov). Enajst kreditojemalcev pa se je odločilo za najem kredita Eko sklada za nakup velikih gospodinjskih aparatov – pomivalnih strojev, vgradnih pečic, hladilnikov in zamrzovalnih skrinj – energijskega razreda A ali višjega.

Za nakupe gospodinjskih aparatov energijskega razreda A in višjega in toplotno izolacijo tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom je Eko sklad skupaj podelil manj kot 0,100 milijona evrov kreditov.

Še vedno večje zanimanje za plastična kot lesena okna

Čeprav so v javnem pozivu za kreditiranje občanov enaki pogoji za vgradnjo lesenih in plastičnih oken, na Eko skladu na podlagi obdelanih vlog ugotavljajo, da prevladujejo PVC-okna (več kot 75 odstotkov). Čeprav ne spremljajo niti dodeljenih kreditov glede na vrsto vgrajenih toplotno-izolacijskih materialov, so nam na vprašanje o tem, ali je naraslo zanimanje za lesena okna ali naravno toplotno-izolacijo, na Eko skladu odgovorili: »Seveda pa morajo tako okna kot toplotno-izolacijski materiali izpolnjevati z javnim pozivom zahtevane tehnične karakteristike oziroma zahteve glede toplotne prehodnosti pri zunanjem stavbnem pohištvu ter debeline in toplotne prevodnosti pri toplotno-izolacijskem materialu.«

Glede na vrsto vgrajenega zunanjega stavbnega pohištva pa se v okviru letošnjega javnega poziva 4SUB-OB10 razlikuje višina nepovrnljive finančne spodbude: ta je za lesena okna 100 evrov na m2 in za plastična okna 50 evrov na m2, v obeh primerih pa ne več kot 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe. A prednjačijo plastična okna, so nam povedali na Eko skladu. Od skupaj dodeljenih 1,742 milijona evrov nepovrnljivih sredstev za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva je bilo za plastična okna odobrenih 1,054 milijona evrov.

Pri dodeljevanju nepovrnljivih finančnih spodbud za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih hiš pa je pomembna tudi vrsta vgrajenega toplotno-izolacijskega materiala.

Letos še nobenega kandidata za obnovo obstoječe razsvetljave

Pravne osebe, samostojni podjetniki in zasebniki na podlagi javnega poziva Eko sklada 44PO10 lahko zaprosijo tudi za kredite za obnovo razsvetljave, v kar je vključena regulacija osvetljevanja in zamenjava sijalk, s čimer je mogoče doseči vsaj 30-odstotni prihranek električne energije; kadar gre za obnovo zunanje razsvetljave, pa ne smejo biti presežene vrednosti svetlobnega onesnaževanja, poudarjajo na Eko skladu, kjer tudi pravijo, da letos niso prejeli nobene vloge za te naložbe, a so krediti še vedno na voljo. Občanom kreditov za zamenjavo razsvetljave ne ponujajo.

Da je razsvetljava velik porabnik električne energije ter da lahko z uporabo visoko učinkovite razsvetljave in z regulacijskimi sistemi privarčujemo tudi do 80 odstotkov elektrike, nam je povedal Primož Markovič iz podjetja Philips Slovenija. Razsvetljava porabi 19 odstotkov vse proizvedene električne energije na svetu; glavni razlog za tolikšen delež je dejstvo, da je kar 75 odstotkov razsvetljave energijsko neučinkovite, saj temelji na zastareli tehnologiji, še dodaja Primož Markovič.

Trije ključni parametri, ki jih moramo upoštevati, ko se odločamo o zamenjavi razsvetljave, so cena, učinkovitost in kakovost. Zavedati se namreč moramo, da ne kupujemo svetilk, temveč svetlobo, poudarja sogovornik.

Več informacij o obeh javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja in nepovrnljivih sredstvih je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).

Opombe:

• Na Eko skladu razmišljajo o podaljšanju veljavnosti obeh javnih pozivov. Tako naj bi javna poziva za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 ter za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 podaljšali do konca februarja 2011.
• Na podlagi preteklega javnega razpisa 1SUB-OB08 (iz leta 2008 in 2009) je bilo od skupno 193 hiš 18 odstotkov ali 34 hiš izoliranih z naravnimi toplotno-izolacijskimi materiali (gre predvsem za pasivne hiše); na letošnjem javnem pozivu za dodeljevanje nepovrnljivih sredstev 4SUB-OB10 pa bo podlagi 61 vlog, ki jih še obdelujejo, 13 odstotkov hiš izoliranih z naravnimi toplotno-izolacijskimi materiali, so nam postregli s podatki na Eko skladu.

Avtorica: Valerija Hozjan

Vir: www.energijadoma.si