Eko sklad je prvi kredit za gradnjo nizkoenergijskih oziroma pasivnih hiš podelil leta 2007; na podlagi letošnjega javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 pa so doslej odobrili dva kredita za gradnjo nizkoenergijske hiše. Poleg kreditov lahko občani prav tako izkoristijo možnost, da za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš na podlagi letošnjega javnega poziva dobijo tudi nepovrnljiva sredstva.

Nizkoenergijska oziroma pasivna hiša, za katero investitorji pridobijo kredit Eko sklada, mora izpolnjevati razpisne pogoje. Poleg tega, da mora biti najmanj 25 odstotkov skupnih potreb po toploti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode zagotovljenih iz obnovljivih virov energije, pri čemer potrebna toplota za ogrevanje objekta Qh (ogrevanega nad 19° C) ne sme presegati 35 kWh/m²a, mora biti v objekt vgrajen tudi centralni sistem prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija).

Predložena PGD/PZI dokumentacija mora izkazati gradnjo energijsko učinkovite hiše z naslednjimi ukrepi:

• vgradnja stavbnega pohištva vsaj z izboljšanimi dvojnimi zasteklitvami, kjer znaša toplotna prehodnost U < 1,0 W/m²K za zasteklitev oz. U < 1,3 W/ m²K za okno in okvir skupaj,
• izvedba toplotne izolacije zunanje lupine (zunanjih sten, tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom, tal nad zunanjim zrakom, poševne strehe, stropa proti neogrevanemu prostoru ...) stanovanjskih stavb,
• vgradnja centralnega sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), učinkovitost vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 80-odstotna,
• vgradnja sodobnih generatorjev toplote, naprav z visoko energijsko učinkovitostjo, ne glede na uporabljani energent, pri čemer mora sistem zagotoviti najmanj 25 % skupnih potreb po toploti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople iz obnovljivih virov energije.

Eko sklad je na podlagi letošnjega javnega poziva za okoljske naložbe občanov podelil dva kredita, oba za gradnjo nizkonergijske hiše različnih energijskih razredov. En kredit je bil odobren za gradnjo hiše energijskega razreda Qh = 27 kWh/m²a , drugi pa za gradnjo hiše energijskega razreda Qh = 22 kWh/m²a.

Krediti Eko sklada tudi za prenovo obstoječih objektov

Kredite Eko sklada lahko občani in pravne osebe dobijo tudi za celovito prenovo obstoječih objektov v nizkoenergijski tehnologiji, ogrevanih nad 19° C, pri čemer potrebna toplota za ogrevanje objekta Qh ne sme presegati 45 kWh/m²a. V skladu z razpisnimi pogoji lahko posamezniki kandidirajo za enega ali več posameznih ukrepov, ki pomenijo energijsko obnovo stanovanjske stavbe, kot je zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe, zamenjava ogrevalnega sistema. Do zdaj je Eko sklad z odločbami odobril 477 kreditov za posamezne ukrepe energijske učinkovitosti v skupni vrednosti 5,106 milijonov evrov, podpisali pa so tudi 389 kreditnih pogodb v skupni vrednosti 3,947 milijonov evrov.

Mogoča tudi kombinacija kredita in subvencije

Poleg kreditov lahko občani za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš idobijo tudi nepovrnljiva sredstva, in sicer na podlagi javnega poziva za dodeljevanje nepovrnljivih finančnih spodbud 4SUB-OB10, pri čemer je zahtevani razred energijske učinkovitosti stavbe, izračunane po PHPP'07 metodologiji, Qh ≤ 25 kWh/m²a.

Na Eko skladu so nam povedali, da med prijavami občanov prevladujejo enodružinske hiše s povprečno neto ogrevano površino 210 m², razpon pa je od 80 do 300 m².

Obeh spodbud hkrati (kredita in subvencije) za isto naložbo občani ne morejo dobiti, razen tistih, ki se odločijo za najmanj tri ukrepe energetske učinkovitosti oziroma izvedejo celovito obnovo stanovanjske stavbe v skupni vrednosti več kot 20.000 evrov. Na vprašanje, ali občani to možnost kombinacije subvencije in kredita s pridom izkoriščajo, na Eko skladu odgovarjajo, da možnosti kombinacije nepovrnljivih sredstev in kreditiranja za isto naložbo investitorji še niso v celoti izkoristili. Za to možnost so se do zdaj odločili le štirje občani, vsi so celovito energijsko obnovili stanovanjske stavbe.

Opombe:

• Pasivna hiša predstavlja osnovo vseh energijsko varčnih hiš: pri nizkoenergijskih hišah poraba toplote na leto ne sme presegati 40-60 kWh/m²a; zelo dobra nizkoenergijska hiša porabi do 25 kWh energije za ogrevanje na kvadratni meter na leto; ničenergijske hiše pa v letni bilanci porabe energije ne potrebujejo zunanjih virov energije, temveč pridobijo energijo iz sonca, a so priključene na javno energetsko omrežje, pojasnjuje dr. Martina Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo. Energijsko samozadostne hiše vso potrebno energijo pridobijo iz sonca; taka hiša tudi ni priklopljena na omrežje. Njena nadgradnja pa je plusenergijska hiša, ki viške energije, pridobljene s sončnimi celicami, odvaja v omrežje.
• Objekti, obnovljeni ali grajeni s kreditom Eko sklada, ne smejo biti namenjeni prodaji na trgu.
• Za svetovanje in pomoč pri pridobivanju kreditnih sredstev se lahko investitorji obrnejo na Eko sklad.
• Na Eko skladu razmišljajo o podaljšanju veljavnosti obeh javnih pozivov. Tako naj bi javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 kot tudi javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 podaljšali do februarja 2011.
• Na podlagi preteklega javnega razpisa za dodeljevanje nepovrnljivih finančnih spodbud 1SUB-OB08, ki je trajal od 30. maja 2008 do 9. oktobra 2009, je bilo sofinanciranih skoraj 190 nizkoenergijskih in pasivnih hiš v skupnem znesku več kot 2,5 milijona evrov, od tega je bilo doslej zgrajenih 99 hiš, za katere je bilo izplačanih skoraj 1,3 milijona evrov nepovrnljivih sredstev.

Avtorica: Valerija Hozjan

Vir: www.energijadoma.si