»Namen sončnih elektrarn je, da se gradijo razpršeno oziroma na čim širšem področju, s čimer se zmanjšuje tveganje manjše proizvodnje, do česar lahko pripeljejo denimo vremenske razmere.« Če na primer na določenem mestu ob določenem času ne sije sonce, pa lahko v tem trenutku s polno kapaciteto deluje sočna elektrarna na nekem drugem mestu, s čimer potrebne energije ne manjka, je na današnji Svetovalnici Energije doma na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ponazoril Damjan Poredoš iz Elektra Maribor, kjer so oblikovali ponudbo »sončne elektrarne na ključ«.

15 korakov do sončne elektrarne

Kot je nadaljeval Damjan Poredoš, investitorja v sončno elektrarno do zagona le-te loči petnajst korakov, in sicer:

1. Ogled - ocena postavitve
2. Pridobitev statične presoje ostrešja
3. Izdelava idejne zasnove IDZ (pogoji o priključitvi na omrežje)
4. Pridobitev projektnih pogojev
5. Izdelava projektne dokumentacije PGD inpridobitev gradbenega dovoljenja
6. Pridobitev soglasja za priključitev in pridobitev pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje
7. Izdelava projektne rešitve PZI, izdelava načrta strelovodne zaščite, izdelava navodila za obratovanje in vzdrževanje
8. Izgradnja sončne elektrarne
9. Priprava projekta izvedenih del (PID) in opravljen tehnični pregled
10. Sklenitev Pogodbe o odkupu električne energije in dostopu do omrežja
11. Dokazilo o zanesljivosti objekta (el. inštalacij in priključka na DO)
12. Uradni priklop sončne elektrarne na distribucijsko omrežje
13. Pridobitev Deklaracije o proizvodni napravi
14. Pridobitev odločbe dodelitvi podpore in pridobitev potrdila o izvoru energije ter njihov prenos na Center podpor (Borzen)
15. Sklenitev pogodbe o zagotavljanju podpore s Centrom za podpore (Borzen)

Ne le proizvajamo, tudi kupujemo lahko »obnovljivo«!

Letos bodo sicer v Elektru Maribor zgradili in priključili na omrežje 1,8 MWp fotonapetostnih elektrarn, kar predstavlja dve gigavatni uri električne energije, proizvedena energija pa bo zadoščala potrebam 650 povprečnih slovenskih gospodinjstev z mesečno porabo 300 kWh električne energije.

Kot je dejal Matjaž Jaušovec, prav tako iz mariborske elektrodistribucije, pa se lahko vsak okoljsko ozaveščen odjemalec, ki je pripravljen tudi malce več plačati, odloči tudi za odjem elektrike iz obnovljivih virov energije, s čimer prav tako spodbuja »obnovljivo proizvodnjo«. Razliko v znesku med »klasično« in obnovljivo elektriko elektrodistribucija namreč nameni v sklad, namenjen izključno financiranju projektov s področja obnovljivih virov energije.

Vir: www.energijadoma.si