Pa je zrasla še ena. Lumarjeva pasivna hiša namreč. Letos bo podjetje, ki je lani v Sloveniji in v sosednji Italiji zgradilo skupno 57 hiš, postavilo doma še približno 45 hiš, od tega jih bo vsaj polovica nizkoenergijskih ali pasivnih, v pasivni izvedbi bosta pa tudi dva vrtca. Na Slovenskem pa je še vedno le ena plusenergijska hiša – tista, v kateri živi znani telovadec Mitja Petkovšek. In prav takšno Lumarjevo »hiško« smo si ogledali tudi v Dolu pri Hrastniku s to razliko, da ta na strehi ne nosi solarnih panelov kot Petkovškova, še vedno pa gre za energijsko popolnoma samozadosten stanovanjski objekt s kakovostno toplotno črpalko in učinkovitim prezračevalnim sistemom.

Verjetno le malokdo ostane ravnodušen, ko prestopi prag energijsko samozadostne oziroma pasivne hiše, katere poglavitni material je popolnoma naravni les, notranjost pa se zdi zračna že zaradi velikih steklenih površin sicer troslojnih alu-lesenih oken.

Energijo ohranja debela, približno 47-centimetrska izolacija, ki ponekod meri tudi 53 centimetrov. Energetsko varčnost pa v Lumarjevi pasivni hiši Primus 137 iz skupine Avantgarde, grajeno s certificiranim sistemom Lumar Pasiv, zagotavlja ne le sam tloris, po katerem se prostori odpirajo proti jugu in s tem preko steklenih površin omogočajo zajem sončne energije, ampak tudi toplotna črpalka zemlja-voda domačega podjetja Termotehnika.

Z zemeljskimi izmenjevalniki do gospodarne rabe energije

Lumarjeva hiša pri Hrastniku ima vgrajene tudi zemeljske izmenjevalnike toplote s košarami. V primerjavi z doslej poznanimi načini izdelave ploskovnih zemeljskih izmenjevalnikov toplote ali globinskih sond z globinami do sto in več metrov, s katerimi se odvzema toplota v zemlji s pomočjo tekočine, ki se pretaka v zaprtem tokokrogu izmenjevalnika, in se potem oddaja v tokokrog toplotne črpalke, gre tu za sistem s košarami s spiralno navito cevjo. Košare se polagajo na medsebojnem razmaku najmanj štirih metrov in segajo do globine približno 4,5 do 6,5 metrov. Tako so prednosti danega sistema, da skozi vse leto omogoča čisto, gospodarno in okolju prijazno rabo sončne energije za ogrevanje, površina tal, ki jo potrebujemo za izvedbo polja s košarami, pa je približno enaka ogrevani stanovanjski površini. Medtem ko s sistemom ne povzročamo niti neugodnih vplivov na naravne mikroorganizme v tleh, pa je tudi njegova vgradnja cenovno ugodna, pravijo ponudniki.

Se pa lahko graditelji, ki se odločijo za Lumarjevo hišo Primus, ki sta jo zasnovala arhitekta Danijel Čelig in Kristina Rakušček, odločijo tudi za nadstrešek za enega ali dva avtomobila, s katerim lahko praktično poskrbijo tudi za učinkovito senčenje steklenih površin objekta v poletnem času, podobno kot telovadec Mitja Petkovšek pa se lahko odločijo tudi za namestitev sončne elektrarne na te dodatne strešne površine. Pasivna hiša je tako ali tako le droben korak od tega, da gospodinjska energijska bilanca postane ne le nevtralna, temveč pozitivna.

Rekuperacija – sistem, ki omogoča, da hiša »diha«

In da je počutje v takšni hiši resnično fenomenalno, potrdi že enkratni obisk takšnega objekta. Hiša sicer zajema in ohranja toploto, po drugi strani pa tudi »diha«. To ji omogoča rekuperacija oziroma prezračevalni sistem, ki v zgradbo uvaja sveži zrak, ki ga zajema zunaj, po ceveh pripelje do prenosnika toplote – rekuperatorja, tu hladen, sveži zrak sprejme toploto izstopajočega zraka in nato ga po ceveh vodi v bivalne in spalne prostore.

Zrak je torej svež in topel. V kuhinji, na stranišču, v kopalnici, shrambi itd. ga zajemamo, zopet vodimo po ceveh v prenosnik toplote, kjer odda toploto hladnemu vstopajočemu zraku, nazadnje pa kot izrabljen in hladen zrak zapusti objekt. Prenosniki toplote imajo danes že zelo dober izkoristek in zadržijo tudi več kot 90 odstotkov toplote v zgradbi. V zgradbi imamo tako vedno svež zrak – česar v običajnih objektih nimamo –, zaradi prezračevanja pa ne izgubljamo toplote.

Gradnja z lesom za zdravje in denarnico!

Ključnega pomena, in tega se zavedajo tudi Lumarjevi strokovnjaki, pa je – tako z vidika kakovosti gradnje kot z vidika dobrega počutja – les kot naravni material. Ne le da je les tudi pri nizkih temperaturah topel na dotik, je tudi propusten za zrak, diši in vse leto vzdržuje prijetno klimo v prostoru. Ima pa še eno praktično plat, in sicer omogoča najvišjo stopnjo predizdelave s hitro montažo, zaradi suhe gradnje pa je možna takojšnja vselitev v objekt, kar nam lahko tudi nekoliko zniža stroške.

Omeniti velja tudi, da so za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš na voljo kreditna in nepovratna sredstva Eko sklada. Na podlagi lanskega javnega poziva za kreditiranje občanov 43OB10 so tako na Eko skladu odobrili tri kredite za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš v skupnem znesku 64.300 evrov. Poleg tega so izplačali tudi 1,078 milijonov evrov nepovratnih sredstev za gradnjo 82 nizkoenergijskih in pasivnih hiš še na podlagi javnega poziva 1SUB-OB08, saj imajo prejemniki pravice do spodbude za zaključek naložbe 18 mesecev od podpisa pogodbe o sofinanciranju. So pa letos tudi že izvedli eno izplačilo nepovratnih sredstev za gradnjo nizkoenergijske hiše na podlagi javnega poziva iz lanskega leta 4SUB-OB10 v znesku 10.672 evrov, so nam še pojasnili na Eko skladu. Se pa z namenom zagotovitve ugodnih namenskih kreditov tudi ponudniki nizkoenergijske in pasivne gradnje povezujejo s komercialnimi bankami; Lumar denimo z Banko Sparkasse, ki je tako ponudila t.i. Zeleni kredit.

Nenazadnje pa velja omeniti še, da je lahko gradnja nizkoenergijske oziroma pasivne hiše precej hitro izveden projekt, saj po tem, ko imamo že vse birokratske zadeve urejene, sama gradnja zahteva med 120 in 160 dni oziroma tri do štiri mesece, pravijo pri Lumarju.

Opombe:

• Na vprašanje, ali je kriza kaj zaznamovala povpraševanje po pasivni gradnji direktor Lumarja Marko Lukič odgovarja, da v podjetju opažajo, »da so kupci v času krize pri odločitvi za nakup veliko bolj previdni in preudarni in se zelo dobro pozanimajo o kakovosti hiše in proizvajalcu«. »Ker so naše hiše na trgu poznane kot kakovostne in predvsem vodilne na področju nizkoenergijskih rešitev, se kriza pri nas zaenkrat pozna v pozitivnem smislu, saj smo v lanskem letu sklenili največ novih pogodb.«
• Ste vedeli, da vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare za ogrevanje in hlajenje NEH prihrani 75 % površine zemlje v primerjavi z vgradnjo klasičnega horizontalnega zemeljskega kolektorja?
• Nizkoenergijska hiša je objekt, ki za letno ogrevanje na kvadratni meter površine porabi med 40 in 60 kWh energije, pasivna hiša pa je energijsko varčna zgradba, pri kateri je visok bivalni standard zagotovljen brez običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav, njena letna poraba energije pa ne sme presegati 15 kWh na kvadratni meter. Pasivna hiša je sicer le droben korak od tega, da gospodinjska energijska bilanca postane ne le nevtralna, temveč pozitivna.

Avtorica: Alenka Žumbar

Vir: www.energijadoma.si