Vse več graditeljev tudi pri nas razmišlja o gradnji pasivnih hiš. Vendar je gradnja takšnih stavb nekoliko drugačna od gradnje družinske hiše, kot smo se je lotevali v preteklosti, saj je treba dosledno upoštevati nekatere zakonitosti in pravila, sicer ne dosežemo pravih učinkov. Nekaj osnovnih zakonitosti je na delavnici o gradnji pasivnih hiš predstavil Bojko Jerman, strokovnjak za učinkovito rabo energije v stavbah in direktor podjetja E-NET.

Medtem ko se pri nas še pogovarjamo, ali graditi nizkoenergijske in pasivne hiše ali ne, v Avstriji razvijajo plus energijske hiše, ki so resda lahko do osem odstotkov dražje, a proizvedejo več energije kot je porabijo, pravi Jerman. Nadaljuje, da naši standardi še ne zahtevajo zelo energetsko učinkovite gradnje, po trenutnih predpisih je povprečna poraba v stanovanjskih objektih kar 75 kWh na m2 na leto, ko bo vstopil v veljavo nov pravilnik o učinkoviti rabi energije PURES, pa bodo standardne hiše dosegale porabo med 40 in 45 kWh/m2 letno.

Pri razvoju pasivnih hiš so največjo oviro predstavljala okna, saj je bilo na zunanje stene vedno moč namestiti dovolj izolacije. Prodor hiš z zelo majhno porabo energije za ogrevanje je bil torej odvisen predvsem od razvoja oken z nizko transmisijo, pojasnjuje Jerman. Bistvena pa je tudi vgradnja oken tako, da so ta zrakotesna. S tem se je sicer ustvaril problem prezračevanja oziroma njegove učinkovitosti, danes pa so na voljo sistemi prezračevanja z rekuperacijo s preko 90 odstotnimi izkoristki.

Montažna ali masivna pasivna hiša

Graditi je možno tako v montažni kot v masivni tehniki. Pri slednji sicer več težav povzročajo toplotni mostovi, gradnja je počasnejša in materiali so običajno netrajnostni. V primerjavi z montažnimi hišami pa imajo masivno zgrajene stavbe večjo toplotno vztrajnost, kar je pomembno predvsem poleti, saj se takšne stavbe počasneje segrejejo. Druga prednost je, da je morebitne napake v konstrukciji lažje odpraviti.

Gradnja pasivne hiše se začne že pri temeljenju. Graditi jo začnemo na ravnih temeljih tako, da betonsko ploščo nalijemo na polmetrsko plast toplotne izolacije iz penjenega stekla, ki ne vpija vode. Pri izdelavi zunanjega ovoja hiše je pomembno, da okna vgradimo v toplotno izolacijo tako, da so vsi stiki zatesnjeni. Zrakotesnost je bistvena za doseganje pasivnega standarda, napake pa se ponavljajo na vedno istih mestih, ob prebojih za dimnike in druge napeljave, opozarja Jerman.

Zaradi zasnove stavbe in uporabljenih materialov so količine potrebne energije za ogrevanje vedno manjše. Če je ogrevanje vseeno potrebno, pa to ne velja za hlajenje. V dobro grajenih hišah je v našem podnebju hlajenje za raznimi napravami nepotrebno, je prepričan Jerman. Hiše hladimo tako, da ponoči odpremo okna in po možnosti ustvarimo vlek, ter tako hišo ohladimo s hladnejšim nočnim zrakom. Če ima stavba veliko temperaturno vztrajnost, tako ostane hladna ves dan.
Pri odločitvi, kako stavbo dogrevati, je na voljo več možnosti. Po Jermanovem mnenju je najboljša rešitev uporaba biomase, ki jo lahko kombiniramo s sprejemniki sončne energije. Razvod ogrevanja je običajno s prezračevanjem, nič pa ni narobe, če imamo v pasivni hiši radiatorsko ogrevanje, pravi. Radiatorji so temu primerno majhni, dosežemo pa, da ima vsak prostor lahko svoj temperaturni režim, kar je v prejšnjem primeru nemogoče. Toplotnih črpalk pa ne priporoča, ker so drage, potrebujejo vzdrževanje in porabljajo elektriko, ker težko segrejejo vodo preko 50 stopinj Celzija pa nastajajo težave pri segrevanju sanitarne vode.

Običajni pomisleki pri vgradnji prezračevanja so ali bo zrak čist, bo potrebno čiščenje kanalov, bomo občutili gibanja zraka in slišali hrup naprav, bo zrak mrzel, koliko nas bo stalo in pa dejstvo, da drugi takšnega sistema nimajo. A prisilno prezračevanje je zdravo in udobno, zrak je kakovostno distribuiran, varčujemo z energijo in lahko z njim deloma ogrevamo prostore, odgovarja Jerman. Za primere, kjer prezračevanja ni mogoče vgraditi, gre predvsem za stara stanovanja, je na voljo hidrosenzibilno odzračevanje. To je preprost sistem, ki vključuje dovod, odvod in ventilator, pretok zraka pa se regulira na podlagi vlage v zraku. Investicija znaša le približno 1.000 evrov.

Zakaj izbrati pasivno hišo?

• omogoča večje udobje pri bivanju
• je varnejša
• je bolj zdrava
• ogrevanje stane največ 1,5 evra na dan

Principi načrtovanja pasivne hiše

• kompakten tloris
• prislonjenost zunanjih elementov na fasado, na primer nadstreški ali balkoni
• nič ali zelo malo toplotnih mostov
• zmerna zasteklitev
• brez kleti ali garaže v bivalnem ovoju
• temeljenje na plošči
• sončna lega
• aktivna streha s sprejemniki sončne energije ali sončno elektrarno

Avtorica: Martina Budal

Vir: www.energijadoma.si