Daša Krapež iz Jelovice je zatrdila, da pasivne hiše zagotavljajo visoko kakovost bivanja, zato so priporočljive ne samo z vidika energetske varčnosti in trajnostnega razvoja, ampak tudi z vidika zdravja. V primerjavi z zračenjem skozi okno po besedah Krapeževe s kontroliranim prezračevanjem dosežemo nižje in enakomernejše koncentracije ogljikovega dioksida v prostorih, kar pripomore k bolj zdravi bivalni klimi.

Prednosti so premalo znane

Mirijana Bračič iz Marlesa se strinja, da so pasivne hiše namenjene praktično vsem uporabnikom, še posebno vsem tistim, ki si želijo čistega zraka brez škodljivih snovi in neprijetnih vonjav. Takšnega zraka pa zaradi onesnaženosti okolja že nekaj časa ne moremo več zagotavljati zgolj z odpiranjem oken. Zrak je namreč pogosto onesnažen, iz okolice skozi okna vdirajo razne vonjave, cvetni prah, hrup in druge motnje. Kot meni Bračičeva, so prednosti pasivnih hiš na splošno še vedno premalo poznane. Za zdaj se zanje zanimajo predvsem ekološko ozaveščeni ljudje in tisti, ki želijo za svoj denar najboljše, denimo minimalne stroške ogrevanja, vendar ne na račun zmanjšanega bivalnega udobja.

Domove premalo zračimo

Marko Lukič iz Lumarja pa je povedal, da je znano in dokazano dejstvo, da ljudje svoje domove premalo zračijo. Najbolj očitno je to v zimskem času ponoči, saj redko kdo vstane ob drugi uri ponoči, da bi prezračil svojo sobo. Zaradi tega je kakovost zraka velikokrat pod higienskim minimumom, obenem pa v fazi zračenja skozi okno iz hiše spuščamo tudi dragoceno toploto, v hišo pa vdre zelo hladen zrak, ki neugodno vpliva na počutje, ob tem pa predvsem v strnjenih naseljih z veliko individualnimi kurišči dobimo v hišo tudi precej trdih delcev in druge umazanije, ki je v kurilni sezoni v zraku, je razložil Lukič. Vsa umazanija se ob uporabi sistema prezračevanja, ki je vgrajen v pasivno hišo, zadrži na filtrih. Ljudje velikokrat šele ob menjavi filtrov vidijo, koliko trdih delcev in prahu dobijo v hišo pri prezračevanju skozi okna, je povedal Lukič.

Ob tem je treba poudariti, da lahko ljudje okna v pasivni hiši odpirajo tudi pozimi, vendar so izkušnje pokazale, da tega enostavno ne počnejo, ker po tem ni potrebe. Kot je še povedal Lukič, pa v spomladanskem in jesenskem času to lahko počnejo brez skrbi, da bi po nepotrebnem izgubljali energijo.

Prezračevalni sistem se izkaže tudi v poletnem času, ko bi z odpiranjem oken čez dan po nepotrebnem pregrevali hišo. Zaradi tega čez dan uporabljamo prezračevalni sitem, ponoči pa potem hišo laže prezračimo skozi okna, je povedal sogovornik iz Lumarja.

Prihodnost bo pasivna

Ne glede na to, komu so hiše namenjene, je usmeritev EU jasna: v prihodnosti naj bi hiše gradili v pasivnem standardu. Zato Lukič meni, da je smiselno že danes graditi hiše po pravilih, ki bodo šele stopila v veljavo, saj s tem zagotavljamo ustrezno vrednost nepremičnine v prihodnosti, ob tem pa smo nekaj naredili tudi za ohranjanje okolja.

Osebna izkušnja: Rekuperacija za bolj kakovostno bivanje

Mirijana Bračič iz Marlesa nam je opisala izkušnjo stranke, ki živi v pasivni hiši. Sredi poletja sem stranko vprašala, ali ima vklopljen rekuperator, torej prisilno prezračevanje, saj v poletnih mesecih njegovo delovanje ni nujno. Odgovorila je, da so ga najprej res izklopili, saj so menili, da bodo hišo zračili z odpiranjem oken, vendar so ga po njenih besedah kaj hitro vklopili nazaj, saj so se navadili, da imajo v hiši ves čas svež, čist zrak, brez hrupa, ki ga povzroča promet z bližnje ceste.

Ko so odprli okna, so namreč ugotovili, da je hrup z bližnje ceste zelo moteč, česar takrat, ko oken niso odpirali in so svež zrak zagotavljali z rekuperacijo, niso opazili in se vseh motečih dejavnikov iz okolice sploh niso zavedali, saj so se jim zaradi rekuperacije izognili.

Vir: www.finance.si