Da bi zadovoljili želje kupcev, so v podjetju Marles hiše razvili več konstrukcijskih sistemov. O tem generalni direktor Gorazd Šmid: »Ko ponujamo montažno leseno hišo, ne prodajamo samo konstrukcije in golih zidov, temveč celoten koncept bivanja.« Največji poudarek tako dajejo optimizaciji življenja v taki hiši. »Trenutno delamo veliko na optimizaciji sistemov za ogrevanje, in to od solarnih sistemov do toplotnih črpalk, da dosežemo cenovno najugodnejše rešitve, pripravljamo pa se tudi na PURES 2010. Pomembno je, da so stvari dostopne; če izdelkov nihče ne kupuje, jih nima smisla izdelovati.«

Na področju pasivne hiše ste razvili več konstrukcijskih sistemov. Kakšne so razlike med njimi?

Za pasivno hišo imamo tri sisteme: PASIV, PASIV EKO in MEGA PLUS PASIV.

PASIV EKO in PASIV sta sistema višjega cenovnega razreda, medtem smo sistem MEGA PLUS N 14 PASIV oblikovali zato, da smo pasivno hišo cenovno bolj približali kupcu. Medtem ko sistema PASIV in PASIV EKO dopuščata večje arhitektonske možnosti, pri njima ima arhitekt večjo svobodo in lahko naredi na pogled manj tipično pasivno hišo, mu tega osnovni sistem MEGA PLUS N 14 PASIV ne dovoljuje.

Če želimo arhitekturno všečno hišo, je treba dati večji poudarek debelini sten. Pri tipični pasivni hiši, ki je podobna škatli z enokapno streho, je debelina sten lahko tanjša. Potencialni kupci rečejo, da bi radi imeli pasivno hišo, vendar jim ni všeč arhitektura. Vendar je tudi pri pasivni gradnji možno vse, samo treba je imeti sistem, ki to omogoča. To je bistveno, zato imamo različne sisteme konstrukcije.

Razvili smo devet osnovnih sistemov sten, stropov in streh, ki so razdeljeni v tri sklope. Prvi sklop so BASIC in MEGA, drugi MEGA PLUS N 10, MEGA DOH N 10 in EKO, tretji že omenjene pasivne hiše. Prvi sklop zadovoljuje kupce, ki želijo imeti dobro nizkoenergijsko hišo, in zahteve zakonodaje. Drugi in tretji sklop pa sta prirejena za visokoučinkovite nizkoenergijske hiše, za katere lahko kupci dobijo sredstva Eko sklada.

Naše hiše so unikatni izdelki, saj se prilagajamo kupcem in njihovim željam. To velja prav posebej pri pasivnih hišah. Nič ne delamo na zalogo.

Za katere hiše se odločajo slovenski kupci?

Najbolj gredo v promet pasivne hiše višjega cenovnega razreda. V Sloveniji kupujejo pasivne hiše kupci, ki želijo nekaj več. Ne želijo tipične pasivne, to je enostavne hiše, temveč tudi všečno hišo.

Kaj pa na tujih trgih, na katerih ste tudi prisotni, v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem?

Tudi tam prodamo največ pasivnih hiš višjega cenovnega razreda. V Luksemburgu prav zdaj gradimo netipično pasivno hišo v izmeri približno 380 kvadratnih metrov.

Kolikšen tržni delež dosegate v Sloveniji na področju pasivnih hiš?

V Sloveniji je ta delež zanemarljiv. Govorimo o 40, 50 pasivnih hišah, ki jih je subvencioniral Eko sklad. Meja med dobrimi nizkoenergijskimi hišami in pasivnimi je zelo tanka.

Je razlika med montažno pasivno hišo in grajeno klasično? Za pasivno hišo veljajo standardi: specifična letna rabe toplote za ogrevanje pasivne hiše ne sme presegati 15 kWh/m2, izmerjena izmenjava zraka mora biti n50 ≤ 0,6 h-1 in toplotne izgube morajo biti enake ali manjše od 10 W/m2. Kaj pa odlikuje Marlesove pasivne hiše?

Prednost naših hiš je seveda les. Pri klasično grajenih hišah težko govorimo o pasivni hiši, če pogledamo celoten življenjski cikel – problem je siva energija. Da zgradimo klasično hišo, porabimo veliko energije in izpustimo veliko CO2, še preden jo naselijo ljudje. Problem so tudi prevozi v celotnem življenjskem ciklu, ki jih je več v klasičnem gradbeništvu … Lažje in cenovno ugodneje je izdelati leseno montažno pasivno hišo, saj je pri njej že v samem sistemu gradnje manj toplotnih mostov oziroma jih lažje rešujemo. Z debelino stene do približno 50 centimetrov lahko zadovoljimo vse kriterije pasivne hiše. V klasični pasivni gradnji so stene debelejše, zato so višji tudi stroški.

Prednost montažne hiše je tudi v tem, da je hitreje vseljiva, bivanje v njej je veliko bolj prijetno kot v klasično grajeni hiši. To zdaj spoznavajo tudi arhitekti in uporabniki.

Poleg tega imamo v podjetjih, ki delamo z lesom, na področju pasivnih hiš v primerjavi s klasično gradnjo več znanja in izkušenj: toplotne mostove in zrakotesnost pri vgradnji oken rešujemo že desetletja. Pri naši prvi pasivni hiši je bila zrakotesnost 0,22 W/m2K, tu zdaj dosegamo vrednosti od 0,2 do 0,3 W/m2K. Medtem ko gredo v gradbeništvu na centimetre, se pri nas pogovarjamo o milimetrih.

V preteklosti je bilo veliko vprašanj o varnosti pred požarom, potresom …

Čeprav les gori, jo v primerjavi z jeklom ob požaru, kar zadeva statično obremenitev, odnese bolje. Če les zagori, gori nekaj časa, medtem pa imajo ljudje, ki so v stavbi, čas, da se iz nje umaknejo. Ker les poogleni, preprečuje dostop kisika, gori počasneje. Drugače je s stavbami iz jekla. Ko doseže jeklo temperaturo 500 stopinj Celzija, se konstrukcija zruši v trenutku in onemogoči varen umik ljudi. To se je potrdilo ob terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center v New Yorku 11. septembra 2001. To je bistvena prednost lesa v primerjavi z jeklom. Kar zadeva potresno varnost, pa tole: na potresnem območju stoji zelo veliko montažnih hiš, tudi več kot 100 Marlesovih, pa so pri zadnjem potresu vse ostale nepoškodovane; o tem smo se lahko prepričali na lastne oči.

Bi lahko rekli, da so montažne hiše danes bolj priljubljene?

V zadnjih dveh, treh letih je postala gradnja lesenih hiš moda tudi v Sloveniji. Največji preboj je naredil Eko sklad – čeprav ne subvencionira montažne gradnje, je trgu pokazal, da je z montažno gradnjo lažje in racionalneje doseči lastnosti visokoučinkovite nizkoenergijske hiše. S tem, ko je nekdo dal denar tja, kjer so bile prej le besede, se je spremenila tudi miselnost slovenskega kupca.

Naj še dodam, da so bili do pred desetimi leti glavna gonilna sila na tem področju Nemci, potem pa so jih – predvsem pri vključevanju lesa v javne stavbe – prehiteli Avstrijci, ki so sprejeli predpis o zelenih javnih naročilih, ki spodbuja gradnjo z lesom.

Prej ste omenili prevoz in les. Uporabljate slovenski les?

Večinoma da pa tudi kupujemo ga doma; ves les v stenah, stropu in delno v strehi naših stavb je slovenski. Uvažamo le manjše količine. Po les za strehe hodimo v Avstrijo, je pa tudi ta slovenskega izvora, saj kupujemo na žagah, ki so blizu slovensko-avstrijske meje. Žage na avstrijski strani so v zadnjem desetletju izkoristile veliko evropskih sredstev in so v tehnološkem pogledu daleč pred našimi. Predelan les v Sloveniji težko dobimo po enaki ceni kot v Avstriji. Hlodovina je doma sicer cenejša, vendar jo moramo potem sami predelati, v Avstriji pa dobimo že predelan les, ki ga lahko takoj uporabimo za hiše. Ker smo blizu avstrijske meje, so te transportne poti razmeroma kratke.

S čim izolirate hiše?

V hišah EKO PASIV in EKO uporabljamo za izolacijo lesne vlaknene plošče. V drugih sistemih uporabljamo kameno volno, katere izdelava je sicer energetsko izredno potratna. Toda glede na to, koliko energije kamena volna po vgradnji prihrani, je bilanca pozitivna.

Kaj pa izolacija s konopljo, volno?

Mi smo se odločili za omenjena sistema, za kameno in lesno volno. Če želiš kupcu ponuditi ugodno ceno, se je treba specializirati.

Koncept pasivne hiše je skoraj že »out«, prihajajo plusenergijske hiše, ničenergijske hiše … Načrtujete kaj tudi v tej smeri?

Ni problem narediti plusenergijske hiše. Zanjo potrebujete le fotovoltaični sistem oziroma shranjevalnike obnovljive energije, kar pa je cenovno vprašljivo. Najbolj ugodno je na streho postaviti fotovoltaiko, vendar je tako proizvedeno električno energijo neekonomično uporabljati za lastne potrebe, saj so subvencije za prodajo te elektrike višje, kot če elektriko kupujete iz omrežja. Bolje je elektriko prodajati po višji ceni in jo kupovati po nižji. Ničenergijska in plusenergijska hiša sta pravzaprav zgrajeni tehnično enako. Razlika je samo v tem, da je ena priklopljena na električno omrežje, druga pa ne.

Torej ni samo stvar posameznikov, ki bi želeli take hiše, in nas, ampak mora biti sistem v državi usklajen na neki cenovni ravni.

Z našo pasivno hišo pa raven plusenergijske hiše že tako in tako dosegamo.

Prve energetske izkaznice, ki bodo potrebne pri prodaji nepremičnine – najprej za javne objekte –, naj bi se v Sloveniji pojavile jeseni … Jih nestrpno pričakujete?

Za nekaj hiš smo že dobili energetske izkaznice. Vse, kar je v prid energetski učinkovitosti, predvsem pa njenemu dokazovanju, je za vse proizvajalce lesenih hiš prednost.

Težava je v tem, da se danes vsakdo hvali z nizkoenergijskimi hišami, nihče pa tega ne dokaže. Komaj čakamo, da bo projekt energetskih izkaznic oživel. Za nas so izkaznice prednost.

V Sloveniji smo zakonodajo sicer uskladili z evropskimi smernicami, ne deluje pa nadzor. Po zakonu o gradbenih proizvodih bi vsi ponudniki montažnih lesenih hiš morali svoje proizvode označevati s znakom CE. Marles hiše so eden od redkih proizvajalcev, ki ta znak imajo. Pred pridobitvijo znaka CE mora proizvajalec dobiti tako imenovano tehnično soglasje, v katerem so zapisane vse lastnosti izdelka – hiše, ki jo ponuja. Neodvisna institucija tako potrdi in preveri vse deklarirane lastnosti, tudi toplotno prehodnost ovoja, ki vpliva na energetsko varčnost hiše.

Ker pa tega v Sloveniji nihče ne kontrolira, nekateri proizvajalci za svoje sisteme izračunajo in deklarirajo neresnične in nepreverjene lastnosti, ki potencialnega kupca zavajajo.

Torej instrument, da bi zadeve reguliral, imamo, a žal ni nadzora.

Gospodarska kriza je močno prizadela nepremičninski trg. Kako ste poslovali v tem obdobju in kako vam kaže letos?

Kriza je zelo vplivala na individualno gradnjo. Od prve polovice leta 2007 do prve polovice 2009 se je zmanjšala za približno 30 odstotkov. Medtem ko je kriza v Avstriji, Švici in Italiji že skoraj mimo, se v Slovenijo še poglablja. Razlog je zamuda pri sprejemu ukrepov, ki bi krizo hitro odpravili.

V našem podjetju smo krizo v individualni gradnji nadomestili z gradnjo javnih stavb, šol in vrtcev, kjer je trend močno pozitiven. Na splošno nam gre po načrtih, tudi v letih 2010 in 2011 bomo nad ravnijo iz leta 2007.

Še za konec: hiše ponujate od idejne zasnove do izvedbe na ključ. Kako dolgo običajno traja ves postopek in sama gradnja?

Največja težava je dokumentacija.

Če jo preskočimo?

Leseno montažno hišo lahko postavite zelo hitro, vendar je tudi pri montažni gradnji najbolj pameten rok za gradnjo od štiri do šest mesecev. Hišo smo sicer postavili tudi že v mesecu in pol do dveh. Vendar je treba v takem primeru uporabiti dražje postopke – suhi estrihi so na primer dražji.

Bolje je, da se čas gradnje podaljša za mesec in se vse faze naredijo optimalno z najnižjimi stroški in v potrebni kakovosti. Nekateri investitorji skrajšujejo čas gradnje, vendar nekatere faze dela pač zahtevajo svoj čas, ki ga na račun kakovosti izvedbe ni dobro skrajševati.

Zato vsakemu kupcu predlagamo, naj zaradi kakovosti izvedbe finalnih del raje podaljša čas gradnje na pet do šest mesecev, kar je še vedno kratko obdobje.

Avtorica: Valerija Hozjan

Vir: www.energetika.net