Zrakotesnost pasivnih hiš

Zadnje novice

Najbolj brano

Ponedeljek, 16 November 2009 01:00

Preizkus zrakotesnosti bi morali opraviti na vsaki hiši, saj le tako lahko ugotovimo, kako kakovostno nam je izvajalec vgradil materiale. Če zrak prehaja skozi različne špranje, ki so lahko tudi manjše od enega milimetra, v zimskem času v stavbo vdira hladen zrak, ki se zadržuje pri tleh.

Kot pravi Miro Škvorc iz Ekoprodukta , se neugoden občutek zaradi tega pojava lahko uspešno odpravi z vgradnjo talnega gretja. A tega pravilno grajena pasivna hiša ne potrebuje, saj je temperatura zraka zaradi ustrezne zrakotesnosti in dovolj velike debeline toplotne izolacije enakomerna na vseh površinah. Če je hiša lesena oziroma ima lesno vsaj ostrešje, ustrezna zrakotesnost preprečuje pojav kondenza zaradi konvekcije (nekontrolirano ohlajanje zraka na netesnih stikih), s čimer preprečujemo vnos prekomerne vlage v ostrešje, s tem pa seveda tudi propadanje lesene konstrukcije.

Kakovostni materiali in prezračevanje z rekuperacijo

Vsi tisti, ki menijo, da se v zrakotesni hiši ne da živeti, bi se morali vprašati, kakšen smisel ima vgrajevati te materiale, če vgradnja ni kakovostna. Prav tako ni smiselno izolirati stavb, če moramo potem živeti pri odprtem oknu. Torej, če bomo želeli varčevati z energijo, bomo morali materiale vgrajevati kakovostno, hkrati pa stavbe prezračevati z rekuperacijo, saj tako izgubimo le 10 odstotkov toplote, bivanje v stalno prezračevani hiši pa ponuja mnogo večje ugodje kot življenje pri odprtem oknu, je prednosti opisal Škvorc.

Zrakotesnost je treba preizkusiti

Prepustnost oziroma zrakotesnost v hišah preverimo s tako imenovano meritvijo Blower-Door, nam je razložila Mirijana Bračič iz Marlesa. Z ventilatorjem, ki ga namestijo na vhodna vrata, ustvarijo v zgradbi nadtlak in podtlak. Pri tem je treba vsa okna in vrata zapreti, vrata, kjer je nameščen ventilator, pa dobro zatesniti. Zatesniti je treba tudi vse preboje v zunanjih stenah, zato v cevi raznih napeljav vstavijo napihnjene balone. Meritev ponavadi izvajajo še med gradnjo, saj je takrat najbolj koristna in omogoča odpravo morebitnih napak.

Nato z ventilatorjem ustvarijo podtlak in merijo zračni tok (v kubičnih metrih na uro), ki je potreben, da v zgradbi vzdržujejo tlačno razliko 50 paskalov. Ko dosežejo razliko tlaka 50 paskalov med stavbo in okolico, izmerijo količino zraka, ki ga morajo stalno vpihovati, da razlika tlakov ostaja konstantna. Tako izračunajo razmerje med celotnim volumnom stavbe in količino zraka, ki ga morajo vpihati. Če izmerimo vrednost 1, pomeni, da se zrak v času ene ure zamenja enkrat pri popolnoma zaprtih oknih in vratih, je še razložila Bračičeva.

Prepustnost oziroma zrakotesnost objekta v hišah preverimo s tako imenovano meritvijo Blower-Door (Vir: www.finance.si)