Pasivna hiša pomeni več udobja, približno desetkrat nižje stroške ogrevanja, in kar je zanimivo - cena izdelav niti ni nujno višja od klasične zidave, kar pa ne pomeni, da je poceni. Če rabo energije v taki hiši primerjamo s kurilnim oljem, bi ga potrebovala le okoli 1,5 litra na leto.

Čeprav je pasivna gradnja ekonomična tudi zaradi subvencij, gradnje za trg v Sloveniji naši strokovnjaki še niso opazili. V primerjavi s Slovenijo se v tujini tovrstni objekti najlažje prodajo, pri nas pa so investitorji v glavnem zasebniki. "Takšna gradnja je pri nas vedno bolj prisotna. Skoraj vsi zasebni graditelji gredo v tej smeri, čeprav ne gredo "do konca", je tudi hiša s porabo okoli 20 kWh/m2 na leto velik uspeh in čisto nekaj drugega kot dosedanja praksa," je povedal mag. Bojko Jerman iz podjetja E-Netsi, ki je eno prvih okoljskih konzultantskih podjetij v državi. Glede investitorjev ugotavlja, da o tem področju zelo veliko vedo in so o vsem zelo dobro poučeni. "Za pasivno gradnjo se odločajo praviloma ljudje, ki veliko o vsem tem berejo in iščejo," pravi Jerman.

Podobno kot pri drugih investicijah je bistvenega pomena finančna sposobnost investitorjev. Univerzitetni diplomirani inženir arhitekture na Šolskem centru Celje Arnold Ledl je opozoril na zmotno prepričanje, da je gradnja poceni. "To je zelo zmotno, še posebno velja to za visokotehnološko gradnjo. Predvidevanja, da se investicija povrne, so sicer pravilna, vprašanje je le, ali je doba, ki je ocenjena, točna. Zelo pomembna je mikrolokacija objekta, ki zajema osončenost, orientacijo, obliko terena in druge danosti," je povedal Ledl. Pravi, da se v Sloveniji gradi vedno več takih objektov, po njegovih izkušnjah pa se za tako obliko gradnje odločajo predvsem bolj razgledani in mlajši investitorji. Ko nas zanima, ali se taka pasivna gradnja izplača, odgovori, da je ta pojem relativen. "Kot arhitekt in hkrati investitor lahko rečem, da se danes nobena stvar ne izplača, če gledamo skozi denar. Vendar je gradbeništvo gonilo gospodarstva in ljudje potrebujemo bivališča. Glede na to da se bodo cene energentov vse bolj zviševale, se kvalitetna gradnja vedno izplača, saj je nekvalitetna izvedba vselej najdražja," pravi Ledl.

Ni res, da ne potrebuje energije

Pasivne hiše so končni cilj na področju okolju prijazne gradnje. So namreč najbolj optimalno energijsko varčne. Na leto porabijo za ogrevanje manj kot 15kWh/m2. To ustreza letni porabi okoli 1,5 litra kurilnega olja, 1,6 litra zemeljskega plina ali 2,4 litra utekočinjenega naftnega plina na kvadratni meter ogrevane površine in je kar 80 odstotkov manj kot pri zgradbah, ki jih gradijo po trenutno veljavnih predpisih. Take pasivne zgradbe ne potrebujejo peči, radiatorjev ali kakšnega drugega konvencionalnega ogrevalnega sistema, saj toploto zagotavlja ogret zrak, ki ga dovaja prezračevalna naprava. Je pa treba toliko bolj poskrbeti za toplotne izgube, ki so močno omejene. Bistveno vlogo pri tem imajo dobro toploizolirani ovoji sten, strehe in tal ter stavbno pohištvo. Z gradbenega vidika tudi to ne zadostuje, če ima zgradba toplotne mostove ali kakšna druga netesna mesta, skozi katera bi lahko nekontrolirano uhajal topel zrak. Osnovi pasivne gradnje sta toplozračno ogrevanje in kontrolirano prezračevanje. S klasičnim zračenjem prostorov izgubljamo ogrevalno toploto pozimi in dobivamo toplotne pribitke poleti. S sistemom nadzorovanega zračenja in rekuperacijo toplote pa izkoriščamo notranje vire ter konstantno temperaturo tal za predgrevanje ventilacijskega zraka pozimi in predhlajenje poleti. "Ob upoštevanju celotne toplotne bilance to pomeni, da je hiša energetsko do okolja zelo nevtralna - pasivna. To seveda ne pomeni, da za delovanje ne potrebuje energije, kot ljudje dostikrat zmotno mislijo. Nizkoenergijske stavbe se razlikujejo predvsem v tem, da potrebujejo v primerjavi s pasivno stavbo precej večji vnos primarne energije," je pojasnil Ledl.

Poglejte energetsko izkaznico

Med pomembnejšimi certifikati, ki jih moramo upoštevati pri pasivni gradnji, se uvaja energetska izkaznica. Na njej jasno vidimo kvaliteto toplotne izolacije, zrakotesnost stavbnega ovoja in izvedbo ovoja brez toplotnih mostov.

"Obstajajo dokazila za posamezne ukrepe in izračun po metodi PHPP, s katerim se dokaže pasivni standard, seveda pa mora biti objekt narejen, kot je predvideno v projektu in izračunu. Pomembna je kakovost prezračevalne naprave z vračanjem toplote, ki naj ima certifikat Pasivhaus inštituta, ki zagotavlja ustrezno kakovost," je dodal Jerman. Osnova zakonodaje take gradnje je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je posledica dolgoletnih prilagajanj stare zakonodaje evropskim direktivam na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Jerman pravi, da pasivno gradnjo naša zakonodaja omenja le pri razvrščanju objektov v energijske razrede, sicer pa so minimalni tehnični predpisi bistveno manj zahtevni in dopuščajo dva- do trikrat višjo porabo energije.

Pasivno tudi s klasično zidavo

Pri nas gradijo pasivno skoraj vsi ponudniki montažnih hiš, več je majhnih zasebnih podjetij, imamo tudi več uveljavljenih tehnologij. "Ena je montažna gradnja z vpihovanjem celuloznih vlaken kot toplotne izolacije in druga na masivnem področju je Isorast tehnologija, gre pa tudi s klasično zidavo: opeko z izolacijo ali penjen beton z izolacijo," je možnosti na kratko povzel Jerman. Pojem in prva izvedba pasivne hiše sta stara že skoraj dve desetletji, ko je izumitelj prof. dr. Wolfgang Feist v Darmstadt Kranichsteinu postavil štiri trietažne stavbne enote v pasivnem standardu. Prve pasivne objekte so zgradili v Nemčiji in Švici, od koder se je ideja o pasivni gradnji selila po vsej Evropi. Med vodilnimi državami so Avstrija, Nemčija in Švica, kjer pasivnih stavb ne gradijo le posamezniki, ampak tudi podjetja za poslovne objekte, pojavljajo se pasivna javna najemna in socialna stanovanja ter v javnem sektorju na splošno. Po podatkih Jermana se bo gradnja prvega takega objekta v Ljubljani začela še letos.

Dobro je vedeti

Izberimo ravno prav veliko hišo

Pasivna gradnja omogoča veliko prednosti, vseeno pa ne bi smeli pozabiti na nekaj bistvenih poudarkov. Tem bi po mnenju Bojka Jermana morali nameniti posebno pozornost, ko se odločamo za pasivno gradnjo:

• Izbor kakovostnih izdelkov in izvajalcev, ki jamčijo za svoje delo in kakovost.
• Ravno prav velika hiša, ki jo bomo zmogli financirati, da se gradnja ne vleče.
• Upoštevajmo enostavne rešitve, ki so tudi ekonomične in lepe.
• Bivalni prostori se toplotno in fizično ločijo od servisnih prostorov: garaž, shramb ...

Avtorica: Metka Pirc

Vir: www.kvadrati.si