Pojem ekološka oziroma biogradnja se uporablja zelo široko, zajema hiše, ki so nizkoenergijske, varčne, slišimo pa tudi oznake, kot so zdrava, naravna, okolju prijazna hiša. Bistvo je predvsem v zmanjševanju porabe energije in uporabi naravnih materialov, s tem pa tudi v vključevanju obnovljivih virov energije. Ti poleg nižje porabe energije prispevajo k manjšemu okoljskemu odtisu prebivalcev zgradbe, bodisi z uporabo lesne biomase za ogrevanje, sončnih kolektorjev ali celo sončnih elektrarn, bioloških čistilnih naprav, z uporabo deževnice za sanitarno vodo ...

"Biogradnja zajema uporabo povsem naravnih materialov, kakršni so v naravi, in sicer tako, da se vgradijo v čim bolj naravni, neokrnjeni oziroma nepredelani obliki," pojasni mag. Viktor Vračar iz podjetja iQwood. "Biogradnja je zdrava gradnja, takšna, ki za uporabnika zagotavlja zdravo in prijetno okolje, v katerem se tudi najbolje počuti. Praviloma je biogradnja tudi okolju prijazna, razgradljiva in obnovljiva ter energetsko ugodna v svojem celotnem življenjskem ciklu. V tem smislu zajema širši pojem od ekogradnje in postavlja bolj ostre zahteve."

Slovenci ne vemo dovolj

Katere so poglavitne prednosti ekoloških materialov?

"Še bolj pomembni kot ekološki materiali so biološki materiali, saj v osnovi izhajajo iz narave, ne da bi pred končno obliko ali vgradnjo morali skozi zapletene tehnološke postopke, ki so po merilu potrebne energije za proizvodnjo in tudi vpliva na zdravje človeka manj primerni. Sodobne zahteve zajemajo celotno energijsko bilanco gradbenih materialov, torej od pridobivanja pa vse do razgradnje."

Ali vemo Slovenci o tej gradnji dovolj oziroma kakšne so zmote o njej?

"Iz izkušenj lahko trdimo, da žal o tem splošno še ne vemo dovolj. Seveda so izjema posamezniki, ki so o tem dobro informirani, večinoma pa je vpliv različnih zavajajočih oglaševanj in podajanja polovičnih, nezadostnih informacij takšen, da so ljudje nekoliko zmedeni in nezmožni enostavno prepoznati prave lastnosti posameznih materialov in načinov gradnje. Po našem prepričanju so glavne zmote zaradi prepogoste in prelahke uporabe oznak eko in bio ter zelene barve tudi na področjih, kjer to ni upravičeno. To je posledica (pre)velike želje oglaševalcev, čeprav pogosto na račun slabega in napačnega informiranja kupcev ali celo zavajajočega učinka, kar pa je delno posledica tudi zelo široke opredelitve in razumevanja teh pojmov v družbi."

Masivni les težko zgori

Glede na to, da je les gorljiv, kakšna je požarna varnost teh objektov?

"Les je gorljiv samo ob prisotnosti zadosti visoke temperature in prisotnosti kisika. Masivni les zelo težko zagori, samoobrambno pa površina ogleni in s tem zapira dostop kisika, ki je za gorenje nujen. Masivni les ima visoko specifično toploto (energija, potrebna za gorenje), zelo počasi prevaja toploto (velik fazni zamik, visoka toplotna akumulativnost), po vseh praktičnih in znanstvenih ugotovitvah pa je prav masivna lesena gradnja veliko bolj požarno odporna kot vrsta drugih gradbenih materialov oziroma načinov gradnje."

Kaj pa potresna varnost?

"Najvišja potresna varnost se lahko doseže z leseno gradnjo, če je ta ustrezno načrtovana in izvedena. Les je namreč kot statično nosilni gradbeni material relativno lahek glede na svoje mehanske značilnosti, pravilno izvedena konstrukcija pa uspešno prenaša zelo visoke potresne obremenitve. Masivni leseni objekti so po svetu prenesli številne potresne sunke, tako da je ta trditev izkustveno preverjena."

Enkratno bivalno okolje

Kako bi lahko opisali bivalno ugodje v biohišah?

"Bivalno ugodje v masivnih lesenih biohišah je enkratno, saj se večina za takšno gradnjo dokončno odloči, ko počutje v takšni hiši preizkusi. Zelo prijetno počutje v teh hišah izhaja iz obkroženosti z naravnim, povsem neokrnjenim masivnim lesom, ki samodejno uravnava vlažnost prostorov, nadzira vonjave in poleg občutka vedno toplih sten zagotavlja tudi zelo dobro akustičnost. Biohiša prepriča s svojo bivanjsko klimo."

"Kolikšen delež vrednosti objekta lahko sofinancira Ekosklad?

"Subvencije Ekosklada so po aktualnih razpisih vezane na površino in stopnjo energijske porabe zgradbe ter obveznost vgradnje prezračevalnega sistema z rekuperacijo. Delež možnih subvencioniranih sredstev Ekosklada je torej odvisen od izvedbe posamezne zgradbe (arhitekturna zasnova, izbira oken, debelina sten in izolacije, orientacija hiše, izvedba strehe ...)."

Avtorica: Sanja Verovnik

Vir: www.vecer.com