Energijsko varčna hiša mora imeti zelo dober toplotni ovoj, izredno kvalitetna, najbolje certificirana okna in vhodna vrata, grajena pa mora biti brez toplotnih mostov in zrakotesno. O značilnostih, konceptih ter stroških, povezanih s tem tipom hiše, smo se pogovarjali s prof. dr. Martino Zbašnik Senegačnik, u. d. i. a., s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Kakšna je razlika med pasivno in nizkoenergijsko hišo?

"Osnovna razlika je v potrebni energiji za ogrevanje. Pasivna hiša potrebuje za ogrevanje največ 15 kWh/m²a, preračunano v gorivo je to približno 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m³ zemeljskega plina na kvadratni meter na leto. Za nizkoenergijsko hišo lahko ugotovimo, da je to pri nas precej raztegljiv pojem. Nizkoenergijska je vsaka hiša, ki s svojo porabo energije za ogrevanje odstopa od porabe v hišah, v katerih večina živi danes. Praviloma ima nizkoenergijska hiša porabo okrog 40 kWh/m²a - temu se približujejo hiše, grajene po trenutno veljavnem pravilniku o racionalni rabi energije v stavbah -, zelo dobra nizkoenergijska hiša pa največ 25 kWh/m²a. Hiše v posameznih energijskih razredih se razlikujejo tudi po ogrevalnem sistemu."

Pasivna hiša je dražja

Kaj svetujete tistim, ki se odločajo za gradnjo teh objektov, kdaj izbrati nizkoenergijsko in kdaj pasivno hišo.

"Pri odločitvi za energijski razred hiše je bistveno, da se investitor odloči in potem sledi temu cilju. Pasivna hiša je približno deset odstotkov dražja od nizkoenergijske in okrog pet odstotkov od zelo dobre nizkoenergijske hiše. Ima pa seveda prednosti. Po moji subjektivni oceni je velika vrednost vedno svež in topel zrak v prostorih, kar zagotavlja sistem mehanskega prezračevanja. Nekaterim so bolj bistveni nizki stroški za ogrevanje ali pa enostaven sistem ogrevanja. Prava pasivna hiša ima t. i. toplozračno ogrevanje - ogreva se zrak, ki se vpihuje v prostore. Hiša je brez radiatorjev, sistema talnega ogrevanja ... Zelo enostavno. Čim višja je potreba po toploti v zgradbi, tem bolj zahtevni in dražji so ogrevalni sistemi. Vsak, ki se odloča za gradnjo hiše, ima svojo hierarhijo vrednot in prav je, da jim sledi. Vsekakor pa priporočam, da si izbere strokovnjaka, ki bo razumel njegove želje in jih bo znal udejanjiti. In to je pri nas trenutno težje, kot se zdi."

Da poenostavimo, kaj vse je pomembno v energijsko varčni hiši?

"Energijsko varčna hiša mora imeti zelo dober toplotni ovoj, izredno kvalitetna, najbolje certificirana okna in vhodna vrata, grajena pa mora biti brez toplotnih mostov in zrakotesno. Nedosledna izvedba ali slabše in neučinkovito vgrajene komponente ne znižajo cene investicije, precej pa poslabšajo kvaliteto oz. energijsko učinkovitost zgradbe. V energijsko varčni hiši se zrak dovaja s sistemom kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. S tem zagotovimo, da je v prostorih zrak vedno svež in topel, ob tem pa ne izgubljamo toplote. V klasičnih objektih odpremo okno, kadar želimo svež zrak. Ob tem izgubimo veliko toplote in ohladimo prostore. Ker pa tega ne počnemo zelo pogosto, večino časa preživimo v prostorih s slabim zrakom."

37 evrov na mesec

Stroški vzdrževanja so v nizkoenergijski hiši gotovo precej nizki.

"Čim višja je energijska učinkovitost zgradbe, tem nižji so stroški ogrevanja. Primer iz prakse: povprečni mesečni strošek za elektriko v pasivni hiši s 160 m² ogrevane površine je 37 evrov. V to ceno je vključeno ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prezračevanje in vsi hišni gospodinjski priključki za hladilnik, zamrzovalnik, pralni stroj ... ter hišna razsvetljava. Precej manj, kot smo navajeni. Investicija v pasivno hišo pomeni dobro naložbo v našo prihodnost. Z nizkimi stroški za ogrevanje se bo naš standard ob pričakovano nizkih pokojninah precej izboljšal. Vprašanje, ali je kakšen pokojninski steber tako donosen in zanesljiv."

Obstaja več konceptov energijsko varčnih zgradb - od ničenergijske do plusenergijske hiše.

"V stroki velja nekaj osnovnih oznak za posamezne energijske razrede. Pasivna hiša potrebuje za ogrevanje manj kot 15 kWh/m²a, zelo dobra nizkoenergijska od 15 do 25 kWh/m²a. Ničenergijske hiše, energijsko samozadostne hiše in plusenergijske hiše trenutno komercialno še niso zanimive, pomembne pa so kot pilotni projekti, na katerih se razvijajo nove tehnologije. Ničenergijska hiša je po definiciji zgradba, ki v letnem povprečju celotno porabljeno energijo (toploto in električno energijo) sama proizvede na lokaciji iz sončne energije, vendar ni neodvisna od javnega energetskega omrežja. Električno energijo v celoti oddaja v omrežje, za svoje potrebe pa jo jemlje iz omrežja. Samozadostna hiša ni priključena na noben zunanji vir energije, z vso potrebno energijo se oskrbuje sama. Proizvaja jo poleti in shrani za zimski čas. Nič ne prejema in tudi nič ne oddaja okolju (take so npr. planinske postojanke v visokogorju). Plusenegijska hiša je po definiciji v osnovi samozadostna. Pridobivanje električne energije v sončnih (fotovoltaičnih) celicah pa je tako obširno, da je dosežen presežek, ki se odda v javno omrežje, zato oznaka plusenergijska. Take hiše so trenutno še zelo drage, za splošno uporabo bodo še dolgo nerentabilne."

Finančna spodbuda odvisna od velikosti hiše

Kolikšen delež vrednosti objekta lahko sofinancira Eko sklad?

"Eko sklad ponudi nepovratne finančne spodbude za hiše s porabo energije za ogrevanje manj kot 10, 15, 20 in 25 kWh/m²a. Poleg tega spodbuja uporabo naravnih gradiv. Največjo nepovratno finančno spodbudo dobi hiša s toplotno izolacijo iz naravnih gradiv, manj hiša, ki ima toplotno izolacijo iz mineralnih gradiv, najmanjše nepovratne finančne spodbude pa je deležna hiša s sintetično toplotno izolacijo. Nepovratna finančna spodbuda je odvisna tudi od velikosti hiše. Tako je zelo težko govoriti o deležu vrednosti hiše. Primer: hiša iz naravnih gradiv in 200 m² ogrevane površine je upravičena do najvišje subvencije v višini 25.000 evrov."

Avtorica: Sanja Verovnik

Vir: www.vecer.com