Uporaba izključno naravnih gradiv za gradnjo je predvsem izkustveno početje, ki se navezuje na izkušnje naših prednikov, obenem pa se vsakodnevno dopolnjuje z izkušnjami sodobne generacije, ki teži k sicer človeku in naravi prijaznemu, a obenem modernemu slogu bivanja.

Uporaba naravnih materialov za gradnjo je že v osnovi odločitev za ekološko gradnjo, saj sloni na uporabi skorajda izključno lokalnih virov naravnih gradiv z izjemo nekaj specialnih izdelkov, na primer tesnila oziroma stavbno pohištvo, ki mora v primeru naravne gradnje zadostiti vsem zahtevanim kriterijem.

Absolutni kriterij kvalitete gradnje je energijska varčnost objekta. Zagotavljanje te ne služi le kot osnova za pridobivanje posameznih certifikatov, temveč tudi kot neke vrste "higienski minimum" sodobnega pristopa h gradnji.

Les

V slovenskem prostoru razpoložljiva naravna gradiva so les, žitna slama in ilovnata zemlja. Njihova razpoložljivost sledi vrstnemu redu naštevanja.

Les je absolutno prvo in najbolj primerno naravno gradivo za gradnjo (tudi) sodobnih ekoloških hiš. Pri tem je kriterijem ekologije v celoti zadoščeno le, če les oziroma surovina prihaja iz slovenskega okolja in se pred vgradnjo minimalno tehnološko obdela (brez dodatkov in z minimalno potrato energije) oziroma pripravi v skladu s tradicionalnimi naravnimi zakonitostmi (sečnja ob pravem času, po možnosti naravno sušenje).

Iz lesa lahko pripravimo zgolj skelet oziroma ogrodje za ekološko montažno hišo, lahko pa se odločimo za leseno masivno hišo, za katero velja, da je praktično v celoti izdelana iz lesa. Z izjemo izolacije ostrešja in fasade morda, čeprav je tudi slednjo ne nazadnje mogoče izvesti v masivni leseni različici. Masivne lesene hiše so potemtakem lahko izdelane iz masivnih brun ali lesenih masivnih panelov. Z uporabo zgolj mozničenih panelov se izognemo porabi lepil, pri čemer je tehnološki postopek priprave morda nekoliko zahtevnejši in cena potemtakem višja. Prednosti panelne lesene gradnje niso le v možnosti raznolikega arhitekturnega snovanja, temveč tudi v hitrem in ne nazadnje stabilnejšem načinu gradnje, ki po končani montaži zagotavlja minimalne posedke.

Uporaba zgolj masivnega lesa za obodne stene ali celo ostrešje je v svetu že splošno uveljavljena, pri nas pa z vidika predpisov o energijsko varčni gradnji še nekoliko sporno dejanje, saj izračuni ne obravnavajo razlik med posamezno kvaliteto lesa kot tudi ne med različnimi tehnologijami lesene gradnje. Na tem področju zatorej kar proizvajalci lesenih masivnih tehnologij sami orjejo ledino ter z meritvami in izkušnjami dokazujejo toplotno izolativno moč tega čudovitega naravnega materiala, ki ni le izjemen toplotni izolator, temveč tudi ravno pravšnji akumulator v objektu ustvarjene toplotne energije.

Žitna slama

V svetu in tudi pri nas se vedno bolj kot gradivo uporabja tudi žitna slama. V slovenskem prostoru jo sicer zaradi zagotavljanja potresne varnosti lahko uporabljamo le na način montažne gradnje oziroma tako, da slamnate bale služijo kot polnilo. Običajno razpoložljiva debelina slamnatih bal (50 cm) zadošča celo za gradnjo pasivne hiše ob upoštevanju še nekaterih drugih zakonitosti med gradnjo.

Ker je slama za vlago izjemno občutljiv material, je v posameznem letu idealno obdobje za vgradnjo zelo kratko oziroma sovpada z žetvijo. Zato si tako kot v svetu tudi pri nas prizadevamo, da bi tudi slamo lahko uporabili za tako imenovani hitri panelni način gradnje, ki bi uporabo tega ekološko izjemno zanimivega in obenem cenovno sprejemljivega materiala še dodatno razširil.

Ilovica

Najredkeje uporabljeno naravno gradivo je ilovnata zemlja oziroma ilovica. Njena uporaba je namreč ekološko upravičena le, če je material razpoložljiv na parceli. Ker gre torej vsakokrat za še nepreizkušen material, je potrebna precejšnja izkušenost graditelja, da iz razpoložljivega materiala izvleče najboljše.

Običajno imajo tovrstni objekti v osnovi lesen skelet, medtem ko se ilovica uporablja le kot toplotno izolacijsko in obenem akumulativno polnilo ali pa za izdelavo tlakov in drugih akumulativnih elementov v predvidenem objektu. Mešanice so raznolike, pri čemer velja pravilo, da se je treba izogibati hitro razkrojljivim organskim dodatkom.

Fasade

Pri vseh naštetih možnostih uporabe naravnih gradiv velja, da je treba gradivo zaščititi s primerno fasado. Na voljo sta lesena izvedba, ki po navadi zahteva še uporabo lesne vlaknene plošče kot parne ovire, ali ometana izvedba, v tem primeru osnovni izbiri naravnega gradiva smiselno sledi odločitev za naravne omete na osnovi apna, ki so že po naravi neobčutljivi za vremenske vplive.

Notranja obdelava

Običajno jo vsak naročnik kroji sam. Odločitve bodisi za ilovnate površine oziroma omete bodisi za le z naravnimi premazi obdelane lesene masivne površine pa so ne glede na način oziroma optiko izvedbe z vidika gradbene fizike oziroma gradbene biologije prav gotovo prava izbira.

Dopolnilna tehnika

Vsak objekt je neke vrste živ organizem, ki potrebuje, a obenem lahko tudi proizvaja energijo (toplotno ali električno), hkrati pa v njem živijo ljudje, ki za svoje bivanje potrebujejo vodo, pri čemer ustvarjajo odplake oziroma druge oblike odpadkov.

Slednjemu se že nekaj desetletij z iskanjem ekoloških alternativ pospešeno posvečajo številna podjetja. Tako se pri ekološki gradnji v zadnjem času istočasno pojavljata pojma pasivna in aktivna gradnja.

Medtem ko izraz "pasivno" narekuje, da objekt ne vpliva negativno na okolje bodisi s svojimi izpusti bodisi s svojimi potrebami po energiji, pa izraz "aktivno" najavlja dobo, v kateri bo vsak objekt sočasno z bivanjem aktivno prispeval k varovanju okolja. Na eni strani s pridobivanjem energije, toplotne ali električne, in na drugi z aktivno predelavo oziroma uporabo odpadkov in tudi odplak.

V vseh naštetih primerih tehnologija temelji na principih, ki jih srečujemo v naravi, na neke vrste biointeligenci torej. Zato kljub uporabi tehnologije ekološka hiša lahko ostane naravna. Opozorilo morda velja le pri količini uporabljene tehnologije in morebitnem elektrosmogu, ki ga ta lahko proizvaja, oziroma pri uporabi prezračevalnih naprav, saj te v primeru notranje ureditve iz izključno naravnih materialov niso več potrebne, pri klasičnih pa so pogosto nujne.

Avtorica: Mateja A. Leskovar, gradbena biologinja

Vir: www.vecer.com