Obljuba o majhni porabi energije in ugodnem bivalnem okolju izpolnjena v vseh postavljenih hišah.

Standard pasivne hiše je svetu leta 1990 s prvim pilotnim projektom predstavil dr. Wolfgang Feist. Izredno visoke tehnične zahteve za komponente ovoja in zrakotesno gradnjo so skupaj z zahtevo po vgradnji prezračevalne naprave z rekuperacijo toplote odpadnega zraka oblikovale rešitev za gradnjo energijsko optimalnih objektov z visoko stopnjo bivalnega ugodja.

Danes, 20 let kasneje, je standard pasivne hiše razširjen po vsem svetu. Razvoj materialov, nove tehnologije in izkušnje iz gradnje omogočajo nadaljnjo optimizacijo. V podjetju Lumar IG so bili na področju gradnje pasivnih hiš med prvimi, prvo pasivno hišo so postavili že leta 2007.

Certificirana tehnologija pasivne hiše

Standardu pasivne hiše sledi tudi kompaktna arhitekturna zasnova z ravnimi linijami in velikimi steklenimi površinami, ki omogočajo pasivno ogrevanje v zimskem času in ustvarjajo svetle bivalne prostore. Bistvena sta zadostno izoliran ovoj in kakovostna izvedba, ki zagotavlja ustrezno zrakotesnost objekta. V podjetju Lumar so za gradnjo pasivnih hiš razvili konstrukcijski sistem Lumar Pasiv, ki so ga kot prvi slovenski proizvajalec montažnih objektov certificirali na Passivhaus inštitutu v Darmstadtu v Nemčiji. Za pridobitev certifikata se ob ustrezni konstrukciji preverjajo predvsem vsi ključni detajli, ki morajo biti izvedeni brez toplotnih mostov. Za zmanjševanje izgub zaradi prezračevanja in stalen dotok svežega zraka v pasivnih hišah skrbi sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote odpadnega zraka.

V Lumarju nenehno dopolnjujejo in optimizirajo tehnologijo gradnje pasivnih hiš, kar omogoča postavljanje vse bolj popolnih in konstrukcijsko zahtevnih objektov. Lani so kot prvi v Sloveniji certificirali tudi pasivno plus energijsko hišo, ki so jo gradili za Mitjo Petkovška. Certifikat Passivhaus inštituta potrjuje, da hiša izpolnjuje vse standarde pasivne hiše.

Zanemarljivi stroški

V podjetju Lumar so postavili že precej pasivnih hiš, v katerih družine bivajo že nekaj časa, odzivi pa so odlični. V prostorih je prijetna bivalna klima, saj temperatura tudi v vročih poletnih dneh ne presega 26 stopinj Celzija, odlično izoliran ovoj pa zagotavlja visoko površinsko temperaturo, tako da tudi pozimi ni občutka mraza v okolici.

Pridobili so še podatke o porabi električne enegrije za ogrevanje in pripravo tople vode, ki so izjemno nizki. Stroški ogrevanja v pasivni plus energijski hiši Mitje Petkovška znašajo pozimi okoli deset evrov na mesec, v prehodnem obdobju še manj, stroški za pripravo sanitarne vode v zimskem času pa so okoli pet evrov na mesec. Obljubljena minimalna potreba po toploti za ogrevanje drži tudi v vseh postavljenih pasivnih hišah. Predvsem pa so vsi izjemno zadovoljni s kakovostjo zraka v hišah, kjer prezračevalne naprave z izredno tihim delovanjem skrbijo za stalen dotok svežega zraka.

Pasivna hiša je celosten koncept

Pasivno hišo si nekateri še vedno zamišljajo le kot dodatno izoliran toplotni ovoj, ki omogoča zmanjšanje porabe pod 15 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto. Vendar je pasivna hiša celosten koncept; ta vključuje pravilno projektirane detajle, zadostno izoliran ovoj in kakovostno montažo, ki zagotavlja, da se bodo posamezne komponente sestavile v ustrezno kakovostno celoto. Končni cilj je energijsko optimiziran objekt, ki ob minimalnih stroških ogrevanja ponuja visoko stopnjo bivalnega ugodja. Podjetje Lumar na področju pasivnih hiš ponuja certificirano tehnologijo za gradnjo pasivnih hiš, optimizirano za gradnjo tipskih in individualnih objektov.

Izkušnja

Mitja Petkovšek o pasivni hiši

"Zdaj, ko že nekaj časa bivam in uživam v svoji pasivni hiši, vidim, da je bila odločitev o gradnji take hiše vsekakor pravilna. Pred vselitvijo sva z Mojco slišala veliko napačnih predstav o bivanju v pasivni hiši, vendar je življenje popolnoma običajno, le udobnejše, prijetnejše in cenejše. Samodejno prezračevanje je čudovita stvar, zdaj nama ni treba razmišljati, kdaj bova odpirala okna, gosti pa so zmeraj navdušeni nad zrakom v hiši. Strošek energije za ogrevanje je zanemarljiv (50 do 60 evrov na leto), sončni in notranji dobitki so res neverjetni. Ko na leden zimski dan sije sonce, se potreba po ogrevanju drastično zmanjša, in ko stojiš ob oknu, nikakor ne moreš ugotoviti, da je zunaj ledeno hladno, saj je tudi ob oknu temperatura izredno visoka. Vesel sem, da sem vseskozi sodeloval z ljudmi, ki sem jim zaupal in ki so so ‚obljubo' pasivne hiše tudi uresničili."

Vir: www.finance.si