Za pasivne hiše veljajo strogi standardi.

Smernice sodobne gradnje se vse bolj približujejo zahtevam pasivne gradnje in le še vprašanje časa je, kdaj bo ta tehnologija prevladala. V evropskem parlamentu smo celo slišali poziv, da bi se od leta 2011 vse novogradnje izvajale v pasivni tehnologiji.

Evropske direktive in pravilnik Pures 2010 uvajajo obvezno rabo OVE, ki naj bi v vsaki stavbi pokrili vsaj 25 odstotkov potreb po gretju, hlajenju, pripravi tople vode in pogonu naprav (posamično ali skupno), zato so temu prirejeni vsi novi javni razpisi za sanacije stavb, ki so v lasti ali najemu države. Prav tako je opaziti povečanje števila zasebnikov, ki se odločajo za bolj kakovostno in kompleksno energetsko sanacijo starih stavb.

Povezovanje vseh sodelujočih

Jožef Babič, svetovalec za kakovost in tehnično področje v podjetju AJM , je razložil, da se v AJM zavedajo pomembnosti uveljavljanja pasivne in nizkoenergijske gradnje. Zato so k temu cilju dejavno pristopili z izdelki in storitvami kakor tudi s povezovanjem znotraj panoge s tistimi, ki spodbujajo in podpirajo pasivno in nizkoenergijsko gradnjo. AJM je leta 2005 kot prvo podjetje v Sloveniji dobil certifikat ZRMK "znak kakovosti v graditeljstvu za montažo stavbnega pohištva".

To je certificiran način vgradnje stavbnega pohištva po standardu RAL, ki je primeren za pasivne in nizkoenergijske stavbe. Poleg tega je podjetje član Konzorcija pasivna hiša Slovenija, nenehno pa sodelujejo pri pripravi programskih baz za programe za izračunavanje toplotnih karakteristik stavb (ArchiMAID) in šolanju strokovnjakov s področja gradbeništva in gradbene fizike.

Stavbno pohištvo za pasivno gradnjo

Kot je razložil Babič, je razlik med klasičnim stavbnim pohištvom ter pohištvom za nizkoenergijske in pasivne hiše kar nekaj. Okna in zunanja vrata morajo biti za slednja dva načina gradnje izdelana po standardu SIST EN 14351-1:2006, ki vključuje vrsto zahtev.

Trpežnost pri obremenitvah z vetrom je določena s kategorijo po SIST EN 12210, za Slovenijo Babič priporoča, da je element vsaj v razredu 4C, na zelo vetrovnem območju pa v razredu 5C. Vodotesnost določa standard SIST EN 12208, zaradi napak pri proizvodnji pa prihaja do velikih odstopanj, še posebno, če proizvajalec pri vrhu okna izrezuje ali izpušča tesnila.

Zato je zelo pomembno, da proizvodnjo nadzorujejo usposobljene pooblaščene ustanove (pri nas je to ZAG). Prepustnost zraka na prepirah se izraža skladno s standardom SIST EN 12207. Babič svetuje, da je ta element za običajne stavbe vsaj v kategoriji 3, za pasivne in nizkoenergijske hiše pa ne manj kot 4. Pri faktorju toplotne prehodnosti celotnega okna pa je zelo pomembno, da sta faktorja stekla in profila čim bolj enaka, sicer se ustvarja toplotni most med obema elementoma.

Vir: www.finance.si