Klasični dimniki so primerni za večino gradenj, zahtevnost pasivnih hiš pa zahteva vgradnjo dovršenih sistemov.

Dimniški sistemi, ki se uporabljajo v pasivnih stavbah, morajo ustrezati zelo strogim zahtevam, ki jih narekujejo standardi za pasivno gradnjo. Poleg upoštevanja zahtev v zvezi s požarno varnostjo in odpornostjo proti delovanju agresivnih spojin morajo biti izvedeni zrakotesno in brez toplotnih mostov.

Sandi Plaskan iz podjetja Schiedel je razložil, da klasični dimniki za vgradnjo v pasivne stavbe sami po sebi niso primerni oziroma bi jih bilo mogoče za tako vgradnjo prilagoditi s posegi, ki bi izvedbo zelo podražili.

Preprosto povedano, treba bi jih bilo dodatno toplotno izolirati, zagotoviti zrakotesnost s posebnimi premazi oziroma maltami, vgraditi elemente za preprečitev nastanka toplotnih mostov, in še tako bi se utegnile pojavljati težave pri tesnjenju vratic, priključkov in drugje. Klasični dimniki so pač primerni za večino preostalih gradenj, pasivne stavbe pa zaradi zahtevnosti narekujejo vgradnjo le najbolj dovršenih sistemov.

Zrak od zunaj

Pasivne zgradbe so zelo občutljivi in natančno izvedeni sistemi, ki morajo imeti poleg zelo zahtevnih toplotnoizolacijskih lastnosti še ustrezno zrakotesno izveden ovoj stavbe in kontroliran prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote.

Plaskan je razložil, da kurilne naprave porabljajo za izgorevanje precejšnjo količino zraka, ki ga navadno zajemajo iz prostora, v katerem so nameščene, to pa v povezavi z zgoraj omenjenim prezračevalnim sistemom pomeni, da bi klasične kurilne naprave zaradi podtlaka v pasivnih stavbah imele zelo moteno delovanje ali pa bi v primeru vgrajenega ventilatorja za dovod zraka tako motile delovanje prezračevalnega sistema, da bi se izničile njegove prednosti in ne bi dosegli pasivnega standarda.

Torej se lahko v pasivnih zgradbah uporabljajo le kurilne naprave, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru. To so naprave, ki so proti prostoru, v katerem so vgrajene, tesno zaprte, zrak za zgorevanje pa se do teh dovaja po posebnih jaških ali kanalih, ki morajo biti seveda ustrezno toplotno zaščiteni, da ne povzročajo nastanka toplotnih mostov. Naj poudarimo, da se lahko v pasivnih stavbah vgrajujejo le kurilne naprave, ki so razvite posebej za te stavbe.

Sodobni dimniki morajo biti odporni proti vlagi

Razvoj kurilnih naprav je bil po Plaskanovih besedah v zadnjih desetletjih zelo intenziven, saj je trg zaradi stalne rasti cen fosilnih goriv, ekološke ozaveščenosti in prehajanja na čistejše energente zahteval čedalje bolj izpopolnjene kurilne naprave z visoko stopnjo izkoristka. Poleg tega se je zelo množično začela uveljavljati tudi kondenzacijska tehnika, ki za dimnike pomeni še dodatne zahteve.

Če pogledamo precej nazaj, smo pri nas kot energent večinoma uporabljali premog in drva. Kurjenje s tema energentoma je od dimnikov zahtevalo predvsem odpornost proti visokim temperaturam, saj je zaradi intenzivne tvorbe saj in katranskih oblog, kar je posledica slabega zgorevanja, prihajalo do pogostih požarov v dimnikih.

Pri kurilnem olju in plinu se pojavljajo druge težave. Pri obeh gre namreč za zgorevanje ogljikovodikov, kar pomeni, da sta produkta zgorevanja ogljikov dioksid in vodna para. Para pa lahko kondenzira, kar je pri sodobnih nizkotemperaturnih kotlih (z nizko izstopno temperaturo dimnih plinov) lahko zelo izraženo. Kot je povedal Plaskan, morajo biti dimniki dodatno odporni še proti delovanju kondenzata, torej odporni proti vlagi.

Vendar to še ni vse. V gorivu (predvsem olju) je vedno še določen odstotek žvepla, kot produkt zgorevanja pa se tvorijo dušikovi oksidi, ki s kondenzirajočo vlago tvorijo kisline, te pa škodljivo delujejo na material dimniških tuljav. Torej je treba za dimniške tuljave uporabljati le izredno kakovostne materiale, ki so temperaturno in kemijsko odporni.

Schiedel Absolut - Prvi dimnik za pasivne zgradbe

Schiedel Absolut je prvi dimniški sistem na trgu, ki je uspešno prestal vse zahtevne teste in se lahko vgrajuje v pasivnih zgradbah. Sandi Plaskan iz podjetja Schiedel nam je razložil, da je konstrukcija sistema celo tako zrakotesna, da je stopnja puščanja zraka občutno nižja od najvišje dovoljene za pasivne zgradbe.

Dimnik Absolut ni bil razvit izključno za vgradnjo v pasivne stavbe, ampak kot najnovejši Schiedelov univerzalni dimniški sistem, ki ustreza vsem najzahtevnejšim pogojem v kurilni tehniki ne glede na izvedbo kotlov ali vrsto uporabljenega goriva.

Na podlagi izredno dobrih rezultatov in odziva kupcev so ga za uporabo v pasivnih zgradbah prilagodili skozi nekajletni razvoj in nekaj bistvenih modifikacij. Spremenjen je bil zračnik ob dimniku, ki služi za dovod zraka za zgorevanje in je zdaj dodatno toplotno izoliran, s čimer je preprečen prehod toplote skozi stene dimniških plaščev.

Bistvena novost pa sta termoelementa, ki preprečujeta nastanek toplotnih mostov na doslej najbolj kritičnih mestih pri postavitvi dimnika prehodu dimnika skozi streho ter stiku talne plošče in dimnika. Na prehod skozi izolacijski sloj v strehi se vgrajuje termoločilni člen, ki nosilni dimniški plašč ločuje z izolacijskim elementom, kar preprečuje nastanek toplotnega mostu na prehodu dimnika skozi streho, celoten dimnik pa se v pasivnih stavbah postavi še na termopodstavek, ki preprečuje prehod toplote oziroma nastanek toplotnega mostu med peto dimnika in temeljem stavbe.

Vir: www.finance.si