V Beneluksu se zasnova pasivne hiše in nozkoenergijskih gradenj vse bolj krepi, kar je pokazal tudi letošnji že osmi simpozij o pasivnih hišah, ki sta ga organizirali dve belgijski organizaciji za pasivne hiše Passiefhuis-Platform in Plate-forme Maison Passive.

Istočasno je bil tudi organiziran sejem o energetsko učinkovitih gradnjah, ki je bil za obiskovalce brezplačen. Pritegnil je okoli sto razstavljavcev, simpozija pa se je udeležilo okoli 400 strokovnjakov – od arhitektov, inženirjev, javnih uslužbencev.

Poudarek na prenovah obstoječih stavb

Del simpozija je bil namenjen prenovam, simulacijam, nadzoru klime v stanovanju, rešitvah za pasivne konstrukcije, drugi del pa pasivnim šolam, urbanemu načrtovanju, ekonomski učinkovitosti in mednarodnih pasivnim projektom.

Predstavljenih je bilo precej projektov nizkoenergetskih gradenj – od individualnih hiš, do blokovskih stavb, kmetij, šol, pisarn. Poseben poudarek je bil na renovacijah, torej prenovah stavb v smeri zmanjševanja porabe energije. Do nizkoenergetskih ali pa pasivnih stavb namreč ne pridemo le z novogradnjami; s primernim pristopom je možno v nizkoenergetsko stavbo spremeniti tudi starejšo hišo ali drug objekt.

Wouter Hildersin iz Passiefhuis-Platform je pri tem poudaril, da je nove hiše enostavno zgraditi energetsko učinkovito, medtem ko obstoječe stavbe, potrebne prenove, predstavljajo večji izziv. Pri slednjih je možno ubrati dva pristopa: znižanje porabe pri vseh objektih generalno, lahko pa se osredotočiš na najmanj učinkovite stavbe. Predstavil je nekaj primerov renovacij, ko so porabo energije znižali od okoli 300 na okoli 15 kWh/m2 na leto. »Ti primeri dokazujejo, da so energetsko učinkovite prenove tehnično izvedljive,« je poudaril.

Možni so ogromni prihranki

Maxime Hardy, ki je zaključil študij gradbenega inženiringa, je ob tem predstavil svojo raziskavo o morebitni prenovi ogromnih blokovskih stavb v Bruslju. Gre za kompleks štirih blokov, kjer je primerjal stanovanje na sredi stavbe in na vrhu ob robu (najmanj in najbolj izpostavljeno). Ugotovil je, da se da že z dvojnimi šipami doseči občutne prihranke energije, z dodatno izolacijo in drugimi prijemi še več. V primeru manj izpostavljenega stanovanja se je poraba znižala z 213 na 57 kWh/m2 na leto, v drugem primeru pa z 258 na 52 kWh/m2 na leto. Investicija, če bi se odločili za nizkoenergijsko prenovo, bi se po njegovih izračunih povrnila v 11 do 15 letih, v primeru pasivne prenove pa v 13 do 19 letih. Pri tem je bilo slišati, da če bi upoštevali še davčne olajšave, bi bilo to obdobje še krajše.

Velja poudariti, da se v Bruslju tovrstne prenove spodbujajo s precejšnjo javno finančno podporo. Caroline Jadoul z bruseljskega inštituta za upravljanje z okoljem je povedala, da so v letu 2007/08 za nizkoenergetske prenove namenili 13,4 milijona evrov. Subvencija znaša 100 evrov na kvadratni meter, pri čemer je 90 evrov namenjenih izvajalcu, deset pa arhitektu. S tovrstnimi naložbami se da porabiti tudi do 10.000 ton manj ogljikovega dioksida na leto, potencial v Bruslju pa je po njenih besedah ogromen. Poudarila je še, da se renovacije izvajajo velikokrat postopoma: ljudje najprej izolirajo okna, nato streho, sledi fasada in tla. Tako denimo en del projekta financirajo sami, za drugega dobijo podporo.

Zakaj ljudje ne renovirajo več?

Marjolein de Best-Waldhober z nizozemskega centra za energetske raziskave (ECN) je ob tem predstavila mednarodno raziskavo o tem, zakaj in kako se ljudje sploh odločajo za prenove, in zakaj teh primerov ni več. Študija je zajela deset držav, od starih in novih članic Evropske unije, ne pa tudi Slovenije.

ECN ugotavlja, da na odločitve ljudi vpliva več dejavnikov. Prvi je povezan s financami. Ne gre samo za vprašanje, ali imamo dovolj denarja za prenovo, ampak za številne druge zadeve: težko je sprejeti, da bomo vsak mesec nekaj privarčevali, če je danes potrebno vložiti veliko denarja; denimo, da se investicija povrne v desetih letih – saj ne vemo, kje bomo takrat ipd. Drugič, pomemben je kontekst odločanja, saj ni nujno, da plača investicijo tisti, ki dejansko živi v objektu, morda je lastnikov oz. stanovalcev več.

Ne gre pozabiti niti našega odnosa do doma – verjetno se bo mlajši par, ki začenja na novo, prej odločil za renovacijo, kot družina z otroci. Pomembna je tudi družba in mnenje sosedov. Če namreč sosedje povedo, kako malo porabijo za energijo, naj bi posledično tudi sami porabili manj. Seveda je tu še odnos do okolja. In nenazadnje, informiranje. Verjetno se bo nekdo prej odločil za prenovo, če bo imel dostopne primerne in zanesljive informacije od oseb, ki so vredne zaupanja.

Avtorica: Ana Vučina Vršnak

Vir: www.energetika.net