Z izgradnjo razvojno-didaktičnega energetskega poligona MIC Velenje je Šolski center Velenje (ŠC Velenje) pričel leta 2009, zaključila naj bi se leta 2011, eden izmed segmentov energetskega poligona, ki bo predstavljal osnovno in specialistično izobraževalno okolje za poklice s področja energetike in trajnostnega razvoja, je tudi vzorčna pasivna hiša.

Poleg izgradnje pasivnega energetskega objekta, sestavljajo energetski poligon, ki nastaja v okviru izgradnje Medpodjetniškega izobraževalnega centra, še trije segmenti: zunanja energetska naprava (ki jo napajajo obnovljivi viri energije), laboratorij za obnovljive vire in učinkovito rabo energije ter sistem energetskega monitoringa. Po besedah Primoža Praperja, ki vodi spremljevalni inženiring gradnje poligona, bomo z nastajajočim poligonom v Sloveniji dobili enega tehnološko bolj naprednih didaktično-razvojnih energetskih poligonov, ki bo omogočal tako testiranje kot izobraževanje ter promoviranje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.

V nadaljevanju bomo podrobneje pogledali vzorčni pasivni objekt, ki je zasnovan po principu sodobne energetsko pasivne hiše, katere poraba v najslabšem primeru ne sme presegati letne rabe energije 15 kW/m2a. Neto tlorisna površina pasivnega objekta je skupaj 120 m2; streha je enokapna, s padcem v smeri s severa proti jugu in je proti podstrešju izolirana s 40 centimetri izolacije; celoten obod zgradbe je izoliran s 30 cm izolacije iz ovčje volne (oz. primerljivim izolacijskim materialom), finalni fasadni sloj pa je odmaknjen od izolacije. Pri tem gre za tako imenovano prezračevano fasado, pojasnjuje Praper, ki odvaja pregret zrak skozi odprtine na vrhu, še preden le-ta prodre v in skozi toplotno izolacijo.

Hiša bo s sončnimi sprejemniki energije, sezonskim hranilnikom toplote, fotovoltaično in vetrno elektrarna, tudi energetsko neodvisna in se bo uvrstila med plus energijske objekte; vsi navedeni sistemi pa bodo povezani preko centralnega nadzornega sistema, kar bo omogočalo regulacijo in spremljanje delovanja objekta preko spletne strani.

Sončna elektrarna moči 10 kW bo del energije shranjevala v akumulatorje, višek proizvedene energije pa bo možno oddajati v omrežje. Tudi predvidena vetrna elektrarna bo povezana na otočni sistem (akumulatorje) in omrežje, pojasnjuje sogovornik, ki pravi, da je posebnost sistema vodni hranilnik toplote, ki bo pod objektom in bo zajemal skoraj 100 m3 vode. »Ker lahko hranilnik toplote akumulira bistveno več energije, kot jo potrebuje pasivni objekt, bo hranilnik povezan tudi s sosednjim objektom, kar bo omogočalo koristno porabo viška energije.« Objekt pa bo za izkoriščanje odpadnega zraka imel seveda vgrajen rekuperator, ki bo omogočal preko 85-odstotni izkoristek vračanja toplote odpadnega zraka; poskrbljeno je tudi za pasivno hlajenje prostorov.

Zagotovljeni osnovni bivalni pogoji

Poleg demonstracijskega značaja – hiša je namreč grajena tako, da omogoča vpogled v posamezne gradbene podrobnosti – zagotavlja objekt, ki se napaja iz lastnih termičnih in električnih virov, tudi osnovne bivalne pogoje za delo preskusnega laboratorija in pisarniškega okolja, dodaja sogovornik. »Naše vodilo je bilo, da hiša ni stroj za bivanje, ampak je dom; toplina, varnost, dobro počutje ter videz, ki asociativno združi te občutke.«

Prav tako so vsi uporabljeni materiali naravnega izvora, ki jih je možno reciklirati. Ogrodje hiše predstavlja masivna lesena konstrukcije, pri gradnji pa so se odločili za velikostenski montažen sistem gradnje. Praper dodaja, da je sistem lepljenih lesenih sten edini montažni sistem, ki je blizu slovenskemu človeku, ki je vajen bivati v masivnih hišah. »Po naših dolgoletnih izkušnjah Slovenci bolj ali manj želijo trajno, čvrsto, najraje zidano hišo. S pričujočo arhitekturo smo se želeli približati tej miselnosti in jo združiti s sodobnim, hitrim načinom gradnje.«

Uporaba masivne lesene konstrukcije v pasivnem energetskem smislu omogoča velik fazni zamik pri pregrevanju ter v primerjavi s skeletno gradnjo izboljšano akumulacijo toplote.

Kot se za pasivno hišo spodobi, je ugodna tudi lokacija in razporeditev prostorov; z bivalnim delom je zgradba orientirana na jug oziroma zahod, s severne strani pa hišo ščiti večji objekt. Pri tem je po sogovornikovih besedah pomembno, da postavimo prostore z nižjo zahtevano temperaturo na sever. To namreč omogoča počasnejši prehod toplote iz bivalnih prostorov na hladnejši ovoj zgradbe in obenem prepreči vdor hladnega zraka ob severnem vetru, ki sicer zelo grobo poseže v toplotno bilanco zgradbe.

Hišo pa navsezadnje odlikuje tudi zimski vrt, ki predstavlja ločeni del zgradbe in ni ne ogrevan ne hlajen; njegova uporaba je namenjena prehodnim obdobjem, ko je zaradi sonca tam še primerno bivati. Kot nam je povedal Praper, bo pasivni vzorčni objekt dokončan predvidoma letos.

Avtorica: Valerija Hozjan

Vir: www.energijadoma.si