Energetsko svetovanje se je v zadnjem času zelo razširilo, med drugim tudi zato, ker omenjeno storitev nudijo tudi manjši podjetniki, ki pa za to tudi zelo radi »dobro zaračunajo«, je na današnji svetovalnici Energije doma na Gospodarskem razstavišču opozoril energetski svetovalec Franc Kalan. Največji del vprašanj, ki jih ljudje zastavljajo energetskim svetovalcem, se nanaša na izbiro ogrevalnega sistema, ljudje pa se zelo zanimajo tudi za načine priprave sanitarne tople vode pa za toplotne izolacije in izbiro oken.

Pravočasno po informacije!

Vsak graditelj, pravi Franc Kalan, pa se mora z možnostmi izbire materialov in sistemov v objektu seznaniti še pred začetkom načrtovanja gradnje. Največja težava, nadaljuje znani energetski svetovalec, je namreč v tem, da ljudje že gredo v določene ukrepe ter izvedbo in se šele po tem pozanimajo o primernejših ukrepih, a težava je že nastala, saj je vsak vnovičen ukrep oziroma popravljanje nepotreben strošek.

Danes morajo pri novogradnji kakor pri obnovi sicer vsi posegi ustrezati novemu Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah. »Žal se ljudje še ne odločajo v prav veliki meri za pasivno gradnjo, ker se bojijo previsokih stroškov, a treba je vedeti, da je za tovrstno gradnjo mogoče pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada,« pravi Kalan.

Večna dilema: Dvo- ali troslojna okna?

Stalno se pojavlja tudi vprašanje »Dvo- ali troslojna okna?«, a odgovor je odvisen tudi od lokacije objekta; v vsakem primeru je nujna dosega ravnotežja med izgubami in dobitki, nadaljuje svetovalec in pravi, da se kljub vsemu največ graditeljev odloča za okna s troslojno zasteklitvijo. A treba je vedeti, da so pri teh oknih manjše ne le izgube toplote, ampak so manjši tudi sončni dobitki. Velik problem povezan z okni je tudi prezračevanje, nadaljuje Kalan. »Niso okna kriva za slab zrak, krivo je, da ob kakovostnih oknih nimamo vgrajene prezračevalne naprave.« Rešitev za slab zrak je tako lokalna prezračevalna naprava, pravi energetski svetovalec.

Obsedeni z vgradnjo toplotnih črpalk?

Za lesno biomaso je manjše zanimanje predvsem v Ljubljani in njeni okolici, se pa zato za ogrevanje na lesno biomaso raje odločajo ljudje na podeželju. »So pa po drugi strani ljudje postali prav obsedeni z vgradnjo toplotnih črpalk, ki pa pomeni tudi večjo porabo električne energije,« pravi Kalan. »Najbolj so navdušeni nad črpalkami zrak-voda in prav te črpalke so največje porabnice električne energije.« Povsem napačna je po njegovem mnenju odločitev za toplotno črpalko za staro hišo, ki ima velike izgube in potrebuje močno toplotno črpalko, ki porabi ogromno električne energije. Tako mora biti ob toplotni črpalki tudi hiša dobro izolirana, najprimernejši pa je ploskovni ogrevalni sistem, pravi.

Nakup izključno na osnovi cene se ne izplača!

Ljudje v veliki večini gledajo izključno na cene opreme in storitev, a predvsem bi se morali zanimati za servis in vzdrževanje, saj lahko vložijo v nakup neke poceni naprave, ki pa nima zagotovljenega servisiranja – v mnogih primerih mali ponudniki uvoženih proizvodov hitro zaprejo vrata svojih podjetij -, a na koncu zelo veliko plačajo za to, da taista naprava dejansko služi svojemu namenu.

Nizkoenergijska hiša je tako dobra kot je »dober« njen najšibkejši člen!

Tudi pri pasivni gradnji se kupci tik pred zdajci odločajo za vrsto ogrevanja in denimo za toplotne ovoje, a prav načrtovanje je za dobro izvedbo projekta ključnega pomena. Po izbiri lokacije sledi namreč arhitekturna zasnova, ki omogoča optimalno koriščenje sončne energije in s kompaktno zasnovo minimira transmisijske izgube skozi ovoj, kar nas dejansko pripelje do nizke porabe energije. Nujna je tudi izbira ustreznega konstrukcijskega sistema, pri čemer je dobro upoštevati tudi sivo energijo, ki jo prinaša nek izdelek, je v nadaljevanju svetovalnice Energije doma poudaril direktor podjetja Lumar Marko Lukič.

»Energetsko učinkovita ali pasivna hiša je tako dobra kot je »dober« njen najšibkejši člen, kar pomeni tudi toplotne mostove.« Detajlno analizo toplotnih mostov je tako treba pripraviti v fazi projektiranja, je nadaljeval Lukič. Končno energijsko bilanco objekta sicer v Lumarju preverjajo s programom PHPP (način izračuna energetske učinkovitosti pasivne hiše, ki upošteva tudi toplotne dobitke od zunaj ter notranje vire energije, op.p.).

»Se nam pasivna hiša izplača?«

Mnogi se sprašujejo, ali se nam investicija v pasivno hišo izplača, kar je po Lukičevih besedah mogoče primerjati z vprašanjem, ali se nam izplača klimatska naprava v avtomobilu. A ključno je predvsem to, kakšno bivalno okolje si želimo. Kot se je navezal na izkušnje s slabim načrtovanjem gradnje, »pa je končen rezultat natančnega načrtovanja, pravilnega projektiranja in kakovostne proizvodnje in montaže prav pasivna plusenergijska hiša, ki zagotavlja visoko bivalno ugodje ob minimalnih stroških ogrevanja«.

Avtorica: Alenka Žumbar

Vir: www.energijadoma.si