Zakaj pasivna hiša? Zaradi neodvisnosti od fosilnih energetskih virov; ekološkega doprinosa (15-krat manjše emisije CO2), toplotnega ugodja v prostoru in nizkih obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, je na vprašanje odgovorila dr. Martina Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo, ki je na današnjih energetskih svetovalnicah Energije doma ki so potekale na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Narava-zdravje, spregovorila o razlikah med energijsko varčno , pasivno in plusenergijsko hišo.

Koncept pasivne hiše odlikuje dejstvo, da morajo biti potrebe po toploti čim manjše, in sicer 15 kWh na kvadratni meter na leto, zato klasični ogrevalni sistem ni več potreben, pravi Zbašnik Senegačnikova. Hišo zato ogrevamo le s toplozračnim ogrevanjem, ki pomeni dovajanje toplote skozi prezračevalno napravo , v poštev pride tudi ogrevanje s toplotno črpalko; sanitarno vodo pa ogrevamo s sprejemniki sončne energije in/ali toplotno črpalko, je pojasnila sogovornica. Bistvo pasivne hiše je po njenih navedbah zelo dober toplotni ovoj zgradbe (od 25 do 40 cm) in zelo dobra okna (troslojna) ter vrata. V fazi načrtovanja pa je po njenih besedah potrebno upoštevati tudi pozicijo, predvsem je pomembno, da je hiša zgrajena brez toplotnih mostov, zato pri pasivnih hišah balkoni odpadejo.

Pri energijsko varčnih objektih so pomembne toplotne bilance, poleg toplotnih izgub, so to tudi toplotni dobitki: sončno obsevanje in notranji viri toplote (človek, različni stroji in naprave , ki so v objektu priklopljeni na električno energijo).

Zaradi zrakotesnega ovoja stavbe je pri pasivnih hišah treba zagotoviti tudi sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote in odpadnega zraka, ki omogoča stalno sveži zrak in močno zmanjša toplotne izgube.

V Evropi je trenutno okrog 25.000 pasivnih hiš in kot poudarja Zbašnik Senegačnikova sistem pasivne hiše deluje in je primeren za vse kontinente.

Pasivna hiša predstavlja osnovo vseh energijsko varčnih hiš. Tako je pri nikoenergijskih hišah poraba toplote na leto omejena od 40-60 kWh; zelo dobra nizkoenergijska hiša porabi do 25 kWh energije za ogrevanje na kvadratni meter na leto; ničenergijske hiše pa v letni bilanci porabe energije, ne potrebujejo zunanjih virov energije (kot elektrika, plin ali nafta), ampak energijo pridobijo iz sonca, a so priključene na javno energetsko omrežje. Poleti tako viške elektrike odvajajo v omrežje, pozimi, ko je sonca premalo, pa elektriko dobivajo iz omrežja. Na ta način ustvarijo ničelno bilanco, pojasnjuje sogovornica. Medtem energijsko samozadostne hiše vso potrebno energijo pridobijo iz sonca; taka hiša tudi ni priklopljena na omrežje. Nadgradnjo slednje pa predstavlja plusenergijska hiša, ki viške energije, pridobljene s sončnimi celicami, odvaja v omrežje.

Avtorica: Valerija Hozjan

Vir: www.energijadoma.si