"Največja težava pri uveljavljanju pasivne gradnje je, da je danes na trgu kar naenkrat veliko število ponudnikov, ki so v pasivnih hišah zaslutili poslovno priložnost, nimajo pa dovolj znanja za izvedbo."
"Zavedati se je treba, da je pasivna hiša kompleksen projekt, ki zahteva kakovostno zasnovo, projektiranje, izvedbo in nadzor kakovosti", pravi Marko Lukić, novi direktor podjetja Lumar IG , ki je edini slovenski proizvajalec montažnih hiš z dvema certifikatoma Passivhaus Instituta.

Pred kratkim ste prevzeli vodenje podjetja Lumar IG. Ker vsaka nova metla prinese kakšno spremembo, verjetno brez teh tudi v Lumarju ne bo šlo. Kateri bodo vaši prvi ukrepi?

Lumar je od nekdaj razvojno usmerjeno podjetje, ki se zaveda pomena trajnostnega razvoja in energetsko učinkovite gradnje. Ker sem vsa zadnja leta aktivno sodeloval pri postavljanju ciljev in strategije podjetja, bistvenih sprememb ali ukrepov glede na to, da smo v zadnjih letih odlično poslovali, ne mislim sprejemati, saj ne vidim potrebe po spreminjanju nečesa, kar deluje odlično.

Kako sta zadnji dve leti, ko je gospodarstvo zašlo v recesijo, vplivali na vaše podjetje?

Ker v podjetju Lumar gradimo kakovostne in energetsko zelo učinkovite hiše, je bilo to v položaju, ko trg ni bil pripravljen posrkati vsega, kar se je zgradilo, pravzaprav naša velika prednost. Povpraševanje se pri nas ni zmanjšalo, temveč povečalo. Tako smo v letu 2009 glede na leto 2008, ki velja za zlato leto v gradbeništvu, svoje prihodke povečali za 14 odstotkov.

Kako ocenjujete letošnje Lumarjevo poslovanje in kaj napovedujete za prihodnje leto?

Letošnje poslovanje ocenjujemo kot uspešno, saj bomo, kot kaže zdaj, dosegli zastavljene cilje in rezultate. Letošnja rast prihodkov bo približno sedemodstotna, kar je glede na trenutne razmere v gradbeništvu dober rezultat.

Dobro pa kaže tudi za prihodnje leto, saj imamo tako rekoč že zapolnjene proizvodne zmogljivosti, zato tudi na prihodnje leto gledamo zelo optimistično. Ker smo letos dokončali naložbo v tehnološko opremo, lahko količino proizvodnje po potrebi tudi povečamo.

Na področju montažne gradnje sta zdaj zelo priljubljena izraza nizkoenergijska in pasivna gradnja. Katera vrsta gradnje se je med ljudmi bolj prijela?

Slovenci so po naših izkušnjah zelo dovzetni za energetsko učinkovito gradnjo. Ob spodbudah Eko sklada je trenutno najbolj smiseln nakup pasivne hiše iz ekoloških materialov, za katere lahko pridobimo do 25 tisoč evrov subvencije. Glede na to, da se pasivne hiše na slovenskem trgu postavljajo šele nekaj let, lahko ugotovimo, da se prodajajo zelo dobro, seveda pa njihova količina še ne dosega števila nizkoenergijskih hiš. Kljub temu sem prepričan, da bomo čez deset let gradili samo še hiše v pasivnem standardu.

Ste edini slovenski proizvajalec s certifikatom za pasivno gradnjo nemškega inštituta Passivhaus. Kako to vpliva na vaš položaj na trgu?

Smo edini slovenski proizvajalec, ki se ponaša s kar dvema certifikatoma Passivhaus Instituta. Na pridobljena certifikata smo zelo ponosni, saj potrjujeta, da tako tehnologija kot končna izvedba pasivnih hiš Lumar izpolnjujeta mednarodne standarde pasivne gradnje in da gre naš razvoj v pravo smer.

Zagotovo so takšni certifikati zelo pomembni, saj ljudem sporočajo, da smo v tem trenutku na področju razvoja pasivne tehnologije kot same izvedbe izredno kakovostni in zanesljivi in da bodo za svoj denar dejansko dobili pasivno hišo, ne pa hišo, ki na papirju sicer ustreza pasivni gradnji, pri dejanski izvedbi pa teh standardov ne dosega, ker izvajalec nima potrebnih znanj.

V avtomobilizmu se zdaj veliko govori o trilitrskih avtih, pri hišah pa se na površje prebijajo litrske hiše. Kaj to pomeni in koliko takšnih hiš prodate v Lumarju?

Povpraševanje po takšnih hišah je vse večje. Tako recimo danes naša pasivna hiša porabi od sedem do osemkrat manj energije, kot je porabi standardno grajena hiša. Trilitrska hiša je pravzaprav vsaka naša hiša z vgrajenim prezračevanjem, pasivne hiše pa ob visoki ravni bivalnega ugodja za ogrevanje porabijo 70 do 150 evrov v vsem letu, kar je manj, kot marsikdo plača za ogrevanje stanovanja v bloku na mesec.

Vaše energetsko najbolj varčne hiše imajo kar 45 centimetrov debele stene, kar pomeni, da se počasi približujejo debelini kamnitih zidov, ki so jih imele bolje grajene stavbe že v daljni preteklosti. Seveda je primerjava malce za lase privlečena, vendar se vseeno zdi, da smo v zadnjih 50 in več letih kar malo pozabili na energetsko učinkovitost. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Drži. Veliko gradbenih podjetij v preteklosti ni namenjalo pozornosti energetski varčnosti objektov in so objekte gradili po minimalnih zahtevah iz pravilnika in nič več. Danes imamo tako v Sloveniji situacijo, ko so na najboljših zemljiščih velikokrat zgrajeni manj kakovostni objekti. Ob tem pa se kakovost objekta ne meri samo v vrednosti talnih oblog, stopnišč in sanitarne opreme, ampak je veliko pomembnejša ustrezna arhitekturna zasnova, ki mora biti trajnostna, ravno tako kot materiali, iz katerih je objekt zgrajen.

Montažna gradnja čedalje bolj prodira tudi med javnimi objekti in poslovnimi zgradbami. Kakšna je Lumarjeva strategija na tem področju?

V Lumarju svoje dejavnosti v prihodnje ne bomo širili le na področju stanovanjskih hiš, svoje aktivnosti in razvoj bomo usmerili tudi v gradnjo pasivnih vrtcev, šol in drugih energetsko varčnih objektov. Pozornost bomo namenili tudi energetski sanaciji objektov, kjer je slovenska vlada sprejela usmeritve za sanacijo energetsko potratnejših stavb.

V zadnjem času so posebno priljubljeni montažni leseni vrtci. Ali ta hip kakšnega gradite?

Že pred dvema letoma smo v Posavcu v Radovljici postavili prvi pasivni vrtec. Naša vizija je, da bi v prihodnje takšnih vrtcev v Sloveniji bilo čim več. Tudi konec tega leta bomo gradili pasivni vrtec iz ekoloških materialov. Tukaj je ključno poudariti, da je zelo pomembno zavedanje občinskih oblasti o tem, kako pomembno je, da se pri naložbi v vrtec ne odločajo zgolj na podlagi najnižje cene, ampak da posebno pozornost namenijo energetski učinkovitosti stavbe in materialom, iz katerih bo vrtec narejen. Samo tako lahko zagotovijo, da bodo stroški vzdrževanja vrtca v prihodnje obvladljivi in ne bodo prekomerno obremenjevali proračuna občine, hkrati pa bodo zagotavljali najboljše bivalne razmere za otroke, kar je pravzaprav najbolj pomembno.

Kakšno bo podjetje Lumar IG čez tri do pet let?

Usmeritev podjetja bo tudi v prihodnje razvoj in izdelava kakovostnih nizkoenergijskih in pasivnih objektov, kjer nas tudi čez pet vidim na vodilnem položaju. Sledili bomo cilju povezovanja širše, kar pomeni, da hiša prihodnosti ne bo več zgolj objekt, ampak bo del celostnega energetskega koncepta, saj je del širšega sistema.

Vir: www.finance.si